Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Evropska komisija je sporočila, da sta se Ukrajina in Moldavija s 1. januarjem uradno pridružili območju EU brez gostovanja. Državljani obeh držav lahko sedaj v 27 državah članicah EU telefonirajo, pošiljajo sporočila in uporabljajo mobilne podatke po domačih cenah. Priključitev držav Zahodnega Balkana v ta sistem je predvidena do sredine leta 2026.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da ameriške oblasti pričakujejo, da bodo do 23. januarja znane vse glavne točke prihodnje pogodbe med prodajalcem in kupcem Naftne industrije Srbije (NIS). Dodal je, da je madžarska družba MOL skupaj z NIS-om sodelovala pri pridobitvi operativne licence. Vučić je tudi povedal, da bo NIS 5. januarja lahko plačal za 85.000 ton nafte, ki bo iz Omišlja preko naftovoda Janaf dobavljena rafineriji v Srbiji.

Iranske tiskovne agencije in organizacije za človekove pravice so poročale, da je bilo v nemirih v Iranu ubitih več ljudi. Protesti, ki so jih sprožili naraščajoči življenjski stroški, so prerasli v nasilje.

Uprava za posredno obdavčenje Bosne in Hercegovine (UIO BiH) je sporočila, da je z novim letom začela veljati odločitev o povišanju trošarin na cigarete in tobak. Upravni odbor institucije je določil novo višino minimalne in specifične trošarine, ki neposredno vpliva na končne maloprodajne cene tobačnih izdelkov na trgu BiH. Po novih pravilih se je minimalna trošarina za zavojček cigaret povišala za 0,19 konvertibilne marke (KM). Spremembe trošarinske politike so del širših prizadevanj države za uskladitev zakonodaje in zagotavljanje proračunskih prihodkov. Uprava je hkrati določila tudi višine trošarin za leto 2026, s čimer želi zagotoviti predvidljivost davčnega okolja za gospodarske subjekte in potrošnike. Ta korak sledi trendom v regiji Zahodnega Balkana, kjer države postopno zvišujejo obdavčitev tobaka zaradi usklajevanja z evropskimi direktivami in omejevanja porabe tobačnih izdelkov med prebivalstvom.

Evropska unija ob koncu prazničnega obdobja izvaja poostren nadzor nad vnosom živil živalskega izvora v države članice, kar je povzročilo številne težave za potnike iz tretjih držav. Carinski organi opozarjajo, da se lahko vrnitev diaspore s praznovanj v domovini spremeni v finančno breme, če potniki v prtljagi prenašajo domače delikatese, kot so sir, slanina, pršut ali domače žgane pijače. Zaradi strogih sanitarnih pravil EU ti izdelki pogosto končajo v smeteh, lastniki pa so primorani plačati visoke denarne kazni. Nadzor je namenjen preprečevanju vnosa bolezni živali in zagotavljanju varnosti hrane znotraj enotnega trga. Potniki, ki prihajajo iz držav, ki niso članice EU, morajo biti pozorni na omejitve količin in prepovedi določenih kategorij blaga, saj so pravila o uvozu izdelkov živalskega izvora v osebni prtljagi izjemno rigorozna. Carinska služba poudarja, da nevednost ne opravičuje kršitev, globe pa so v zadnjem obdobju postale še posebej visoke, kar neposredno vpliva na potnike s področja Balkana.

Naftna industrija Srbije (NIS) je sporočila, da jim je ameriško Ministrstvo za finance podaljšalo licenco, kar jim omogoča nadaljnje operativne aktivnosti, vključno s ponovnim zagonom rafinerije v Pančevu in uvozom surove nafte do 23. januarja 2026. Ta licenca omogoča opravljanje transakcij, ki sicer ne bi bile možne zaradi sankcij.

Administracija v Washingtonu je podaljšala operativno licenco za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) do 23. januarja. Odločitev ameriških oblasti prihaja po 84 dneh sankcij, ki so bile uvedene proti srbskemu energetskemu podjetju, v katerem ima večinski delež ruski Gazprom Neft. Podaljšanje licence omogoča nadaljnje nemoteno poslovanje podjetja v obdobju veljavnosti novega dovoljenja. Novico o podaljšanju licence je prvi sporočil srbski nacionalni medij RTS, ki se sklicuje na vire v Washingtonu. Ta poteza ameriške administracije je ključnega pomena za srbski energetski sektor, saj NIS predstavlja hrbtenico energetske oskrbe v državi. Čeprav so podrobnosti o morebitnih novih omejitvah ali pogojih v okviru te licence skope, odločitev zagotavlja kratkoročno stabilnost podjetja na mednarodnih trgih.

Rafinerija nafte v Pančevu je ponovno začela obratovati, potem ko je družba Naftna industrija Srbije (NIS) prejela potrebno dovoljenje Urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem finančnem ministrstvu. Novico o pridobitvi licence, ki velja do 23. januarja, je potrdila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović. Prekinitev dela je bila posledica usklajevanja s sankcijami, ki jih Združene države Amerike izvajajo proti ruskim pravnim osebam, saj je NIS v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Ponoven zagon rafinerije je ključnega pomena za stabilno oskrbo srbskega trga z naftnimi derivati, saj gre za edini tovrstni objekt v državi. Pridobitev licence OFAC omogoča nemoteno finančno poslovanje in nabavo opreme, kljub lastniški strukturi podjetja. Srbska vlada se je v zadnjem obdobju aktivno pogajala z ameriškimi organi, da bi zagotovila izjemo za NIS in preprečila morebitno energetsko krizo v regiji.

Ameriška Kancelarija za nadzor tujega premoženja (OFAC) je podaljšala licenco hrvaškemu naftovodnemu operaterju JANAF za nadaljevanje transporta nafte Naftni industriji Srbije (NIS) do 23. januarja 2026.

Predsednik Vučić je opravil pomembne pogovore z ameriško administracijo, vključno z OFAC in State Departmentom, ter z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom glede Naftne industrije Srbije (NIS). Po poročanju srbskih medijev se obetajo dobre novice za Srbijo v naslednjih 24 urah, povezane z reševanjem težav NIS.

Nemški nogometni strokovnjak Alexander Nouri je napovedal, da bo z začetkom leta 2026 zapustil profesionalni nogomet in se podal v povsem nove poslovne vode. 46-letni strateg, ki je v svoji karieri vodil klube v elitni nemški bundesligi, načrtuje prevzem menedžerskih funkcij v dveh restavracijah verige s hitro prehrano McDonald's. S tem se bo uradno poslovil od igrišč in trenerskega dela, kjer je v preteklosti med drugim vodil moštvi Werderja iz Bremna in Herthe iz Berlina. Nourijeva odločitev o prestopu v gostinski sektor je v nemški športni javnosti sprožila precejšnje zanimanje, saj gre za nenavaden prehod iz vrhunskega športa v vodenje franšizne prehranske verige. Nemški mediji poročajo, da se namerava Nouri novi karierni poti posvetiti v celoti, pri čemer bo uporabil svoje vodstvene izkušnje iz nogometnega sveta v poslovnem okolju. Njegova napoved označuje dokončen umik iz nogometnih krogov, v katerih je deloval kot igralec in kasneje kot trener na najvišji ravni.

Vlada Federacije Bosne in Hercegovine je na predlog zveznega ministrstva za trgovino sprejela odločitev o podaljšanju ukrepa neposrednega nadzora cen za osnovna živila in higienske potrebščine. Ukrep, znan kot "zaklenjene cene", bo po novem veljal vse do 1. marca 2026, z njim pa želi vlada zaščititi potrošnike pred nenadnimi podražitvami in zagotoviti nemoteno oskrbo trga. Seznam izdelkov z omejeno ceno vključuje 63 različnih proizvodov, pri čemer je vlada upoštevala aktualna tržna gibanja in opravila določene korekcije na seznamu. Pristojno ministrstvo je ob tem poudarilo, da bodo še naprej pozorno spremljali stanje na trgu in gibanje cen ter po potrebi predlagali dodatne ukrepe za zaščito življenjskega standarda prebivalcev. Ta poteza sledi predhodnim prizadevanjem oblasti v regiji, da bi z administrativnimi posegi zajezile inflacijske pritiske na najranljivejše skupine prebivalstva.

Ruski veleposlanik v Beogradu, Aleksandar Bocan-Harčenko, je ponovil, da bi bila morebitna nacionalizacija Naftne industrije Srbije (NIS), ki je zaradi ruskega večinskega lastništva od oktobra pod sankcijami ZDA, v nasprotju z medvladnim sporazumom med Rusijo in Srbijo o energetskem sodelovanju iz leta 2008.

Ameriško podjetje The Walt Disney Company je po poročanju tujih tiskovnih agencij pristalo na plačilo civilne kazni v višini 10 milijonov ameriških dolarjev. Odločitev je posledica poravnave v postopku glede domnevnih kršitev zakonov o varovanju zasebnosti otrok na spletu. Poleg denarne kazni so podjetju naložili tudi prepoved določenih praks, ki so bile v nasprotju z veljavno zakonodajo o zaščiti mladoletnih uporabnikov. Preiskava je razkrila, da je multinacionalka zbirala osebne podatke otrok brez ustreznega soglasja staršev, kar predstavlja resno kršitev varnostnih standardov. V okviru poravnave se je Disney zavezal k izboljšanju svojih protokolov in izbrisu nezakonito pridobljenih podatkov. Primer velja za enega pomembnejših opominov tehnološkim velikanom glede odgovornosti pri upravljanju s podatki najranljivejših skupin uporabnikov v digitalnem okolju.

Neznani storilci so v zahodnonemškem mestu Gelsenkirchen izvedli obsežen rop podružnice banke Sparkasse, pri čemer so po prvih ocenah policije odtujili dragocenosti v vrednosti več kot 30 milijonov evrov. Vlomilci so vdrli v bančni trezor in sistematično vlomili v približno 3.200 zasebnih sefov, kar predstavlja enega največjih tovrstnih ropov v zadnjih letih. Policija v Gelsenkirchnu je v izjavi za javnost potrdila razsežnost dogodka in pojasnila, da preiskava trenutno še poteka, podrobnosti o načinu vstopa v varovane prostore pa zaradi interesa preiskave še niso razkrili. Višina škode bi se lahko med natančnim popisom ukradenih predmetov še spremenila, saj so bili v sefih poleg gotovine shranjeni tudi nakit in drugi vrednostni predmeti strank banke. Organi pregona intenzivno iščejo storilce, ki so s kraja dogodka pobegnili neznano kam.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javnost obvestil o zahtevni energetski situaciji v državi, ki jo povzroča ustavitev dobave nafte. Izpostavil je, da Srbija že 83 dni ni prejela nafte prek jadranskega naftovoda Janaf, kar resno ogroža nemoteno oskrbo z energenti. Vučić je ob tem izrazil upanje na pozitivno odločitev urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem ministrstvu za finance in State Departmenta glede podelitve operativne licence za Naftno industrijo Srbije (NIS). Zaradi večinskega ruskega lastništva v podjetju NIS se je Srbija znašla pod pritiskom ameriških sankcij, kar je privedlo do izrednih razmer v energetskem sektorju. Predsednik je poudaril, da država trenutno porablja svoje strateške rezerve, kar je opisal kot "porabo srebrnine". Pridobitev licence bi srbski rafineriji v Pančevu omogočila nadaljnje poslovanje in ublažila posledice sankcij, ki so neposredno vplivale na uvoz surove nafte. Situacija ostaja negotova, saj so srbske oblasti v preteklih tednih že morale izdati dovoljenja za začasno ustavitev proizvodnih procesov v nekaterih obratih.

Vlada Federacije Bosne in Hercegovine je na današnji dopisni seji sprejela odločitev o višini minimalne plače za leto 2026, ki bo znašala 1.027 konvertibilnih mark (KM) v neto znesku. Odločitev je bila sprejeta na predlog zveznega ministrstva za finance, pri čemer so upoštevali uradne statistične podatke o gospodarskih gibanjih v entiteti. Izračun nove višine najnižjega prejemka temelji na podatkih Zveznega zavoda za statistiko, ki kažejo na 3,6-odstotno rast cen življenjskih potrebščin in 1,8-odstotno realno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Prilagoditev minimalne plače je neposredno povezana s proračunskim načrtovanjem za prihodnje leto, ki ga je vlada začrtala ob koncu preteklega leta, in predstavlja poskus ohranjanja kupne moči prebivalstva v luči inflacijskih pritiskov.

Davčna uprava Federacije Bosne in Hercegovine je 29. decembra 2025 izvedla obsežno inšpekcijsko akcijo, v kateri so inšpektorji opravili 190 nadzorov pri davčnih zavezancih. Namen poostrenega nadzora pred prihajajočimi novoletnimi prazniki je zagotavljanje zakonitega poslovanja subjektov, ki se ukvarjajo z gostinstvom, trgovino in drugimi storitvenimi dejavnostmi. Gre za preventivno in represivno delovanje organov, ki v prazničnem obdobju pričakujejo povečan promet in s tem večje tveganje za davčne nepravilnosti. Inšpektorji so se osredotočili predvsem na preverjanje izdajanja računov in prijavo delavcev, pri čemer so bile kontrole razporejene po različnih kantonih federacije. Poročila kažejo, da so tovrstne akcije del širših prizadevanj za zmanjšanje sive ekonomije v državi. Čeprav natančno število ugotovljenih nepravilnosti po posameznih kantonih v začetni fazi poročanja še ni bilo v celoti razkriti, akcija poudarja odločnost davčnih organov pri izvajanju zakonodaje v obdobjih visoke gospodarske aktivnosti.

Organizacija Transparency International (TI) Bosne in Hercegovine je objavila izsledke obsežne analize, ki kažejo na močno prepletenost politike in javnih naročil v državi. Raziskava je razkrila, da je skoraj 20 odstotkov podjetij, ki so v lasti izvoljenih funkcionarjev, neposredno poslovalo z državo. Od leta 2018 so institucije na vseh ravneh oblasti v Bosni in Hercegovini dodelile več kot 27.000 pogodb o javnih naročilih podjetjem, ki so z donacijami podpirala delovanje političnih strank. Skupna vrednost poslov, ki so jih prejeli subjekti, povezani s politiki, presega eno milijardo konvertibilnih mark (KM). Poročilo poudarja sistemske pomanjkljivosti, ki omogočajo, da podjetja pod političnim vplivom pridobivajo znatna javna sredstva, kar vzbuja resne sume o nasprotju interesov in netransparentni porabi proračunskega denarja. Analiza zajema obdobje več zaporednih volilnih ciklov in razkriva vzorec, kjer finančna podpora strankam pogosto vodi do kasnejših ugodnosti pri pridobivanju državnih poslov.