Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Donald Trump je zagrozil podpredsednici Venezuele, Delsi Rodrigez, ki jo je vojska priznala za začasno predsednico, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala pravilno.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Z mednarodnega letališča v Sarajevu so v zadnjih urah poročali o odpovedih številnih načrtovanih poletov, kar je povzročilo precejšnje nevšečnosti za potnike v zračnem prometu. Glavni razlog za motnje v letalskem operativnem procesu je bila izjemno gosta megla, ki je drastično zmanjšala vidljivost na vzletno-pristajalni stezi. Kljub splošnim težavam in številnim odpovedim letov iz drugih evropskih ter svetovnih destinacij, sta letali iz Rima in Dubaja uspešno pristali na sarajevskih tleh. Vodstvo letališča potnikom svetuje, naj spremljajo uradna obvestila letalskih prevoznikov glede morebitnih novih sprememb v voznem redu. Razmere se na terenu spreminjajo glede na vremenske pogoje, ki v zimskem času v Sarajevu pogosto ovirajo nemoten potek zračnega prometa. Operativne službe ostajajo v pripravljenosti, medtem ko se preostali načrtovani poleti prilagajajo trenutnim varnostnim standardom za vzletanje in pristajanje v pogojih zmanjšane vidljivosti.

V napadu na tržnico v vasi Kasuwan-Daji v zvezni državi Niger v osrednji Nigeriji je bilo ubitih več kot 30 ljudi, več deset pa jih je bilo ugrabljenih. Policija je potrdila, da so napad izvedli osumljeni teroristi.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Močno sneženje in poledica sta v nemški zvezni deželi Spodnja Saska, zlasti v regiji Hannover, povzročila obsežne motnje v prometu. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je prišlo do številnih prometnih nesreč, ki so ohromile cestni promet, hkrati pa so poročali o odpovedih v avtobusnem in železniškem prometu. Medtem ko so ljubitelji zimskih športov snežne pošiljke pozdravili, se vozniki in potniki v javnem prevozu spopadajo z zamudami in nevarnimi razmerami na poti. Lokalne oblasti so vzpostavile stalno spremljanje razmer, saj se regija sooča z nenehnimi težavami pri zagotavljanju varnosti na cestah. Poledica je povzročila zdrse vozil, kar je zahtevalo posredovanje reševalnih služb in vzdrževalcev cest. Potnikom svetujejo, naj spremljajo aktualne informacije o voznih redih, saj so številne povezave še vedno prekinjene ali močno ovirane. Razmere ostajajo napete, saj vremenska napoved zaenkrat ne obeta hitrega izboljšanja stanja na prizadetih območjih.

Evropska unija je uvedla nove carinske ukrepe, ki neposredno vplivajo na nakupe prek kitajske spletne platforme Temu. Glavni razlog za to odločitev je dejstvo, da so tovrstni paketi doslej vstopali na evropski trg brez plačila carin, kar je povzročalo tržna neravnovesja. Nova začasna mera je bila sprejeta z namenom izenačitve pogojev na trgu in zaščite lokalnih gospodarstev pred pritokom poceni blaga iz tretjih držav. Uvedba carin bo vplivala tudi na potrošnike v Bosni in Hercegovini ter širši regiji, saj se logistične poti in davčna obravnava pogosto usklajujejo z evropskimi standardi. Ukrep se osredotoča na pakete nizkih vrednosti, ki so bili pred tem oproščeni dajatev. S tem želi Evropska komisija zagotoviti strožji nadzor nad kakovostjo uvoženega blaga in hkrati povečati proračunske prihodke iz naslova uvoznih dajatev. Kupci lahko v prihodnje pričakujejo višje končne cene izdelkov in morebitne dodatne administrativne stroške ob carinjenju pošiljk.

Ameriška korporacija Tesla je po več letih prevlade izgubila naziv največjega svetovnega proizvajalca povsem električnih avtomobilov. Glede na zadnje podatke o globalni prodaji je vodilni položaj prevzelo kitajsko podjetje BYD, ki je po številu prodanih enot prehitelo ameriškega tekmeca. Ta premik potrjuje vse močnejši vpliv Kitajske na svetovnem trgu električne mobilnosti in predstavlja pomemben mejnik v avtomobilski industriji. Strokovnjaki padec Tesle pripisujejo več dejavnikom, med katerimi izstopata ostra konkurenca na mednarodnih trgih in zmanjšanje prodaje v tujini. Poleg gospodarskih dejavnikov nekateri poročevalci izpostavljajo tudi vpliv politike glavnega izvršnega direktorja podjetja Elona Muska, ki naj bi vplivala na ugled znamke. Medtem ko se Tesla spopada z upadom dobav, BYD izkorišča svojo močno vertikalno integracijo in rastoče povpraševanje na domačem ter tujih trgih. Analiza prodajnih številk kaže, da je Teslin odbyt v zadnjem obdobju začel stagnirati ali celo upadati, medtem ko kitajski tekmec beleži strmo rast. Ta trend nakazuje na strukturne spremembe v panogi, kjer kitajski proizvajalci s konkurenčnimi cenami in napredno tehnologijo baterij vse uspešneje izzivajo uveljavljene zahodne blagovne znamke. Dogajanje bo imelo dolgoročne posledice za globalno strategijo prehoda na nizkoogljično družbo in razporeditev moči v svetovnem gospodarstvu.

Po končanih praznikih so na mejnih prehodih ob vstopu iz Bosne in Hercegovine v Hrvaško nastale velike zgostitve prometa, zaradi česar so se potovalni časi znatno podaljšali. Po podatkih Auto-moto zveze v Bosni in Hercegovini (AMSuBiH) s sedežem v Mostarju potniki na prestop meje čakajo več kot uro in pol. Informacije o zastojih potrjujejo tudi posnetki nadzornih kamer na večjih mejnih prehodih, kjer je promet najbolj gost. Zastoji so posledica povečanega števila potnikov, ki se po praznikih vračajo v države Evropske unije. Podobne razmere so bile zabeležene že v preteklih dneh, kar kaže na predvidljiv sezonski trend povečanja prometa ob koncih tedna in praznikih. Pristojne službe voznikom svetujejo uporabo manj obremenjenih mejnih prehodov in preverjanje stanja na cestah pred začetkom poti. Razmere na mejah vplivajo tudi na širši regionalni promet, saj Hrvaška predstavlja ključno tranzitno pot za potnike iz jugovzhodne Evrope.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukazal obsežen napad na Venezuelo, ki je bil uspešno izveden. Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores naj bi bila prijeta in odpeljana iz države. Bela hiša se o domnevnih napadih v Venezueli še ni oglasila.

Norveška je v letu 2024 ponovno potrdila svojo vodilno vlogo pri prehodu na trajnostno mobilnost, saj so uradni podatki pokazali, da je bilo kar 95,9 odstotka vseh novoregistriranih osebnih vozil v državi popolnoma električnih. Ta mejnik pomeni skoraj popolno opustitev prodaje novih avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem, kar je rezultat dolgoletne državne politike spodbujanja okolju prijaznejših tehnologij. Kljub temu da je Norveška velika izvoznica nafte in plina, je država uvedla obsežne davčne olajšave in druge ugodnosti za kupce električnih vozil, kar je povzročilo drastičen upad zanimanja za vozila na notranje zgorevanje. S tem se država hitro približuje svojemu cilju, da bi do leta 2025 postala prva država na svetu, kjer bodo vsi novi prodani avtomobili brez emisij. Visok delež električnih vozil v Norveški velja za globalni zgled energetske tranzicije v prometnem sektorju.

Najnovejša analiza nemškega ekonomskega inštituta IW je razkrila, da indijski državljani, zaposleni v Nemčiji, v povprečju prejemajo najvišje plače med vsemi etničnimi skupinami v državi. Medialna bruto mesečna plača za Indijce je v letu 2024 znašala 5.393 evrov, s čimer so prehiteli tako tuje kot domače delavce. Visoki zaslužki so v veliki meri posledica dejstva, da indijski strokovnjaki v Nemčiji večinoma zasedajo visoko kvalificirana delovna mesta v sektorjih informacijske tehnologije in inženiringa. Na lestvici najvišjih prejemkov Indijcem sledijo državljani Avstrije s 5.322 evri, Američani s 5.307 evri in Irci s 5.233 evri bruto mesečno. Nemški zaposleni so se z medialnim bruto prihodkom 4.177 evrov uvrstili znatno nižje. Podatki kažejo na izrazito selektivnost nemškega trga dela, ki privablja vrhunske strokovnjake iz tujine, kar se odraža v statistiki povprečnih zaslužkov posameznih narodnosti.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla načrtuje znatno razširitev svojih proizvodnih zmogljivosti v tovarni v bližini Berlina, pri čemer naj bi se širitev izvedla tekom leta 2026. Kljub trenutnim zahtevnim tržnim razmeram v Nemčiji in padcu prodaje nekaterih modelov, so v podjetju optimistični glede dolgoročnega povpraševanja. V preteklem letu se je proizvodnja v vseh četrtletjih povečevala skladno z internimi načrti družbe, kar predstavlja osnovo za nove investicije v nemški obrat. Načrtovana širitev prihaja v času, ko se celotna avtomobilska industrija v Evropi spopada s spremenljivimi subvencijami in vse močnejšo konkurenco s strani kitajskih proizvajalcev. Tesla z napovedjo investicije v svojo edino evropsko gigatovarno potrjuje strateški pomen lokacije v Grünheideju, s čimer želi utrditi svoj tržni delež na evropskem trgu električnih vozil. Podrobnosti o točnih zneskih investicije in morebitnih novih zaposlitvah podjetje uradno še ni razkrilo.

Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike je uvedlo sankcije proti štirim podjetjem in pripadajočim naftnim tankerjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju. Po navedbah ameriških oblasti so omenjena podjetja sodelovala pri trgovanju z nafto z namenom izogibanja obstoječim kazenskim ukrepom, ki so bili uvedeni proti vladi venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Sankcije so usmerjene predvsem na trgovce, ki omogočajo nadaljnje financiranje Madurovega režima kljub mednarodnim omejitvam. Ameriška administracija s temi ukrepi stopnjuje pritisk na Caracas, saj trdi, da ti subjekti neposredno podpirajo strukture, ki spodkopavajo demokratične procese v državi. Poteza vključuje zamrznitev premoženja teh podjetij pod ameriško jurisdikcijo in prepoved poslovanja z njimi za ameriške državljane ter podjetja. Gre za nadaljevanje dolgotrajne strategije Washingtona, ki želi z omejevanjem glavnega vira prihodkov — nafte — prisiliti venezuelske oblasti k političnim reformam.

Uprava za posredno obdavčenje Bosne in Hercegovine (UIO) je z začetkom leta 2026 uvedla nove, višje cene cigaret in tobaka za kajenje. Upravni odbor institucije je sprejel odločitev o določitvi minimalne in specifične trošarine za letošnje leto, kar je neposredno vplivalo na maloprodajne cene na trgu. Minimalna trošarina na tisoč kosov cigaret po novem znaša 188,50 KM, kar predstavlja povišanje v primerjavi s prejšnjim letom, ko je ta znašala 179 KM. To povišanje pomeni, da minimalna trošarina na zavojček z 20 cigaretami zdaj znaša 3,77 KM, medtem ko je prej znašala 3,58 KM. Gre za nadaljevanje politike usklajevanja trošarin, ki jo Bosna in Hercegovina izvaja z namenom približevanja evropskim standardom in povečanja proračunskih prihodkov. Potrošniki se bodo na prodajnih mestih srečali z novimi ceniki, ki odražajo te davčne spremembe. Analitiki pričakujejo, da bodo višje cene vplivale na zmanjšanje porabe tobačnih izdelkov, hkrati pa opozarjajo na nevarnost povečanja obsega črnega trga v regiji.

Ruska vlada je uradno potrdila načrt za zvišanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) z zdajšnjih 20 na 22 odstotkov, ki bo začelo veljati v začetku leta 2026. Glavni namen tega ukrepa je zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev za dolgotrajno vojno v Ukrajini, za katero Kremelj po nekaterih ocenah porabi že približno 40 odstotkov celotnega državnega proračuna. Ruski predsednik Vladimir Putin se je za to nepriljubljeno potezo odločil kljub naraščajočemu nezadovoljstvu med državljani in podjetniki, ki jih že zdaj močno obremenjuje visoka inflacija. Po vladnih izračunih naj bi zvišanje davčne stopnje samo v letu 2026 v državno blagajno prineslo dodatnih 1.187 milijard rubljev oziroma približno 13 milijard evrov. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo tovrstni ukrepi dodatno oslabili kupno moč prebivalstva in povečali pritisk na gospodinjstva, ki se že od začetka novega leta spopadajo s splošnimi podražitvami. Napovedano zvišanje davkov kaže na vse večjo obremenitev ruskega gospodarstva, ki se mora prilagajati potrebam vojaške industrije v času dolgotrajnega konflikta.

V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi sprevrgli v smrtonosne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri, ki trajajo že peti zaporedni dan, so se iz prestolnice Teheran razširili v več provinc, kjer so se protestniki spopadli z državnimi varnostnimi silami. Glavni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva ostajajo nagla rast cen osnovnih dobrin, visoka inflacija ter devalvacija nacionalne valute. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, a so zaradi posredovanja policije in nezadovoljstva nad širšim družbenim stanjem prerasle v nasilje. Iranske oblasti so na ulice napotile močne varnostne sile, da bi zajezile širjenje protestov, ki veljajo za največje v zadnjih treh letih. Poročila o smrtnih žrtvah vključujejo tako civiliste kot pripadnike varnostnih organov, razmere pa ostajajo izjemno negotove.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Evropska komisija je sporočila, da sta se Ukrajina in Moldavija s 1. januarjem uradno pridružili območju EU brez gostovanja. Državljani obeh držav lahko sedaj v 27 državah članicah EU telefonirajo, pošiljajo sporočila in uporabljajo mobilne podatke po domačih cenah. Priključitev držav Zahodnega Balkana v ta sistem je predvidena do sredine leta 2026.