Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je v sredo izjavil, da bi moral ameriški vojaški proračun za leto 2027 znašati 1,5 bilijona dolarjev. To je precej več od 901 milijarde dolarjev, ki jih je Kongres odobril za leto 2026. Trump je svojo odločitev o vojaški porabi objavil na družbenem omrežju Truth Social, pri čemer je navedel, da je to rezultat "dolgih in težkih pogajanj s senatorji, člani in izjemnimi generali ter admirali". Trump je poudaril, da so "časi problematični in nevarni" ter da je povečanje vojaškega proračuna ključno za izgradnjo "vojaštva sanj" (dream military). Povečanje proračuna na 1,5 bilijona dolarjev bi predstavljalo več kot 50-odstotno povišanje glede na sedanjo rekordno raven. Čeprav bi takšno povečanje zahtevalo odobritev Kongresa, republikanci, ki imajo tesno večino v Senatu in Predstavniškem domu, doslej niso nasprotovali Trumpovim načrtom porabe. Trump je tudi namignil, da so resnični upravljavci Bele hiše nekateri posamezniki, ki niso izvoljeni, kar se mu je še nedavno zdelo neverjetno. Po njegovih besedah naj bi se vojaški proračun plačal z "odpravo odpadkov, goljufij in zlorab ter končanjem neskončnih in smešnih tujih vojn". S tem predlogom Trump nadaljuje s svojo platformo "Amerika najprej", ki predvideva močno vojsko in manjšo vpletenost v tuje konflikte, razen kadar so neposredno v interesu ZDA.

Venezuelanski notranji minister je sporočil, da je med ameriškim napadom na Caracas, katerega cilj je bil zajetje predsednika Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores, umrlo 100 ljudi. Minister je dodal, da sta bila Maduro in njegova žena ranjena med zajetjem, ki so ga izvedle ameriške sile 3. januarja.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

V izraelskem zračnem napadu na jemensko prestolnico Sana je bil ubit Ahmed Galeb el Rahavi, premier gibanja Huti Ansar Alah. Informacijo je potrdil vir blizu njegove družine.

Nemška vlada je sprejela zakon o prostovoljnem vojaškem roku, kar je sprožilo razprave o prihodnosti vojaške službe v državi. Medtem ko Demokrščani pozivajo k ponovni uvedbi obveznega služenja vojske in hitrejšemu krepitvi vojaških sil, so Socialdemokrati izrazili skepticizem. Mladi so nezadovoljni, ker se jih pri odločanju ne upošteva.

Severna Koreja je sporočila, da je njen status države z jedrskim orožjem trajno zapisan v zakonodaji in nepreklicen. Obsodila je Združene države Amerike zaradi zahtev po denuklearizaciji in poudarila, da bo odločno nasprotovala vsem poskusom spremembe trenutnega stanja države.

Po seriji incidentov nad vzhodno Evropo so evropski diplomati opozorili Kremelj, da je NATO pripravljen odgovoriti s silo, vključno s sestreljevanjem ruskih letal ob kršitvah zračnega prostora. Združeno kraljestvo je prav tako opozorilo Kremelj, da bodo sestrelili njihova vojaška letala. Moskva je odgovorila, da bi sestrelitev ruskih letal pomenila vojno.

Po napadu na sinagogo v Manchestru je britanska notranja ministrica ponovila, da so protesti za konec genocida v Gazi 'ne-britanski'. Vlada in policija Združenega kraljestva sta pozvali organizatorje pro-palestinskih protestov v Londonu, da odpovedo ali preložijo dogodek. Izraelske sile so prestregle zadnjo ladjo mednarodne flotile, ki je poskušala prebiti izraelsko pomorsko blokado Gaze, medtem ko je izraelski minister skrajne desnice Ben Gvir obiskal in zasmehoval zajete aktiviste flotile.

Ob drugi obletnici napada Hamasa so v Beogradu potekali propalestinski protesti, na katerih so protestniki obsojali genocid v Gazi. V Združenem kraljestvu so civilnodružbene skupine obsodile načrte za nadaljnje omejevanje pravice do protesta. Na britanskih univerzah so bili načrtovani propalestinski protesti, ki so sprožili ogorčenje judovskih voditeljev. Svetovni voditelji so na Generalni skupščini ZN obsodili ZDA in Izrael ter zahtevali mednarodno posredovanje v Gazi. Izrael naj bi si prizadeval za popolno prevlado v regiji, pri čemer po Gazi nobena arabska država ni varna.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi morale države članice Nata sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor, če je to potrebno. Ruski ambasador v Franciji, Aleksej Meškov, je ponovil, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. V zadnjih dveh tednih so se povečali vdori v Natov zračni prostor, vključno z napadalnimi droni v Poljski, MiG-39 v Estoniji in nadzornimi droni v Kopenhagnu in Oslu.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil Izraelu, da anektira Zahodni breg. Mednarodna flotilja pomoči se je kljub izraelskim opozorilom odpravila iz grških voda proti Gazi.

Po Evropi so izbruhnili protesti zaradi izraelskega prestrezanja flote Global Sumud, ki je iz Barcelone prevažala pomoč za Gazo. Medtem je bila Greta Thunberg, skupaj s 170 drugimi podporniki, deportirana iz Izraela. V Indiji so potekali protesti proti genocidu, pri čemer so demonstranti opozarjali na financiranje Indije in posledice za Gazo. Kolesar Oded Kogut iz ekipe Israel-Premier Tech je zmago v CRO Race posvetil kritikom ekipe. Demokratski senator Chris Van Hollen pa je obsodil Van Jonesa zaradi neokusne šale o 'mrtvem otroku iz Gaze'.

Zaradi ponavljajočih se kršitev zračnega prostora Nata s strani ruskih vojaških dronov, zavezništvo intenzivira načrte za okrepitev vzhodne meje. Ukrajina je ponudila svoje izkušnje pri obrambi pred ruskimi droni, medtem ko Nato preučuje nove obrambne strategije, vključno z razvojem prestreznih dronov in nabavo novih sistemov s strani Bundeswehra. Ruske drone v Poljski so sprožile pripravljenost v Natu.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je razkril, da Rusija trenutno sledi dvema satelitoma Intelsat, ki ju uporablja nemška vojska. Opozoril je tudi, da je nad nami 39 ruskih in kitajskih satelitov. Napovedal je 35 milijard evrov investicij v nemško obrambo, pri čemer je poudaril, da je Evropa desetletja bila odvisna od ZDA za svojo varnost v vesolju.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je napovedal, da bo Nemčija do leta 2030 vložila 35 milijard evrov v vesoljsko varnost. Pistorius je dejal, da ruski sateliti v vesolju sledijo satelitom, ki jih uporablja tudi Bundeswehr. Zaradi tega bo Nemčija v prihodnjih petih letih namenila sredstva za vzpostavitev "varnostne arhitekture" v vesolju.

Rusija je med vojaškimi vajami Zapad 2025 v Barentsovem morju izstrelila hipersonično križarsko raketo Zircon. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je raketa zadela cilj z neposrednim udarcem. Zircon ima domet 1000 km in doseže hitrost 10-krat večjo od hitrosti zvoka.

Dmitrij Medvedev je ponovno zagrozil z jedrskim orožjem, tokrat kot odgovor na izjave ukrajinskega predsednika Zelenskega, pri čemer je poudaril, da pred tem orožjem ni zaklonišča. Ukrajinska vojska je poročala, da je sestrelila rusko letalo Su-34 v Zaporoški oblasti, dronovi pa naj bi zadeli ruske luke v Novorosijsku in Tuapseju. Zaradi ruskih napadov je v Černigovu ostalo 30.000 ljudi brez elektrike. Madžarski premier Viktor Orban se je srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Ruski ambasador v Srbiji, Aleksandar Bocan-Harčenko, je izjavil, da Rusija kot stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov ne bo ostala ob strani pri dogajanju v Republiki Srbski in Bosni in Hercegovini. Poudaril je, da je vprašanje izvajanja Daytonskega sporazuma stalna tema. Poleg tega je ocenil, da je Zahod sprožil krizo v Republiki Srbski in na Kosovu z namenom, da bi rušil srbskega predsednika Aleksandra Vučića, pri čemer naj bi bile krize časovno usklajene, da bi se izvajal maksimalni pritisk nanj.

Grški zunanji minister je izjavil, da bo Grčija zagotovila varno plovbo ladjam, ki so del mednarodne flotile za Gazo, v svojih vodah in o tem obvestila Izrael. Španija se je pridružila Italiji pri pošiljanju vojaške ladje za pomoč flotili.

Ukrajina je sporočila, da je nad Zaporožjem sestrelila rusko bojno letalo, medtem ko je odvrglo vodene bombe. Ukrajina je prav tako uporabila lateks balone med napadi z droni na Rusijo. Ukrajinska vojska je vdrla v ruski plačilni sistem SBP, ki se uporablja za financiranje vojne.