V 76. letu starosti je umrl Ljubomir Ljuba Ninković, znan po svojem delu s skupinama "S vremena na vreme" in "Tunel". Poleg tega je sodeloval tudi s Tanjo Bošković, Gorico Popović in Ljiljanom Dragutinović. Ninković je bil kitarist, pevec in plodovit skladatelj, član mnogih bendov, kot so „S vremena na vreme“, „Šarm“, „Tunel“ in „Bilja Krstić i Bistrik orkestr".

Bosna in Hercegovina je v letu 2025 zabeležila zgodovinsko najvišje prihodke od posrednih davkov od ustanovitve Uprave za posredno obdavčevanje (UIO). Skupni zbrani znesek je dosegel 12 milijard in 177 milijonov konvertibilnih mark (KM), kar predstavlja znatno povečanje v primerjavi s predhodnim letom. Glede na uradne podatke se je priliv sredstev povečal za 633 milijonov KM oziroma za 5,51 odstotka glede na leto 2024, ko so prihodki znašali 11 milijard in 541 milijonov KM. Rekordni rezultati odražajo stabilnost davčnega sistema in učinkovitost pri pobiranju davka na dodano vrednost, trošarin ter carin. Gre za najvišji nominalni znesek, ki ga je institucija zbrala od svoje vzpostavitve, kar nakazuje na povečano gospodarsko aktivnost ali izboljšane mehanizme nadzora v državi. Ta finančna sredstva so ključna za delovanje institucij na državni ravni ter za proračune entitet in Distrikta Brčko.

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je v torek uradno podpisala odlok o razpisu rednih volitev v državni zbor, ki bodo potekale v nedeljo, 22. marca. Z razpisom so bili določeni ključni roki za volilna opravila, ki se bodo uradno pričela v ponedeljek. Od tega dne bo mogoče oddati podpise podpore posameznim kandidatnim listam, stranke pa bodo začele s formalnimi postopki vložitve kandidatur. Predsednica je ob razpisu državljanke in državljane pozvala k aktivni udeležbi na volitvah, saj te predstavljajo temelj demokratične ureditve in priložnost za sooblikovanje prihodnje smeri države. Poleg samega datuma volitev je predsednica podala tudi opozorilno sporočilo glede pomena spoštljivega političnega dialoga v predvolilnem obdobju. Pričakovati je, da se bo intenzivna volilna kampanja osredotočila na ključna gospodarska in socialna vprašanja, s katerimi se država trenutno spopada.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Visoki uradnik Bele hiše Stephen Miller je v ponedeljek uradno potrdil, da imajo Združene države Amerike strateški interes za Grenlandijo, ki je pod suverenostjo Danske. Miller, ki zaseda položaj namestnika vodje kabineta ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je takšne težnje opisal kot formalno stališče ameriške vlade. Kljub jasnim ozemeljskim ambicijam pa je odločno zavrnil kakršno koli možnost vojaškega spopada zaradi nadzora nad tem arktičnim otokom. Izjave so bile podane v odgovor na vprašanja o prihodnosti Grenlandije in morebitnih mednarodnih trenjih. Miller je poudaril, da se nihče ne bo vojaško spopadel z Združenimi državami Amerike zaradi vprašanja statusa otoka. Čeprav ameriška administracija Grenlandijo vidi kot ključno točko za svoje geopolitične in gospodarske interese v Arktiki, Washington poudarja diplomatsko pot pri obravnavi tega vprašanja, s čimer želi pomiriti mednarodno javnost glede morebitne eskalacije napetosti z Dansko ali drugimi zaveznicami.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da bi morebitna ameriška invazija na Grenland pomenila konec zveze Nato in varnostne ureditve, vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Njene izjave so odziv na pretekle grožnje Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda.

Papež Lav je v torek uradno sklenil sveto leto Katoliške cerkve s simbolnim zaprtjem svetih vrat v baziliki svetega Petra v Vatikanu. Ob tej priložnosti je v svojem nagovoru kristjane po vsem svetu pozval k večji empatiji in pomoči potrebnim, pri čemer je poudaril pomen ljubeznivega odnosa do tujcev, prosilcev za azil in vseh, ki iščejo zatočišče. Po vatikanskih podatkih se je slovesnosti ob koncu jubilejnega leta udeležilo rekordnih 33,5 milijona vernikov, kar odraža velik pomen dogodka za svetovno katoliško skupnost. Papež je v svojem govoru ostro kritiziral trenutno stanje svetovnega gospodarstva, ki ga je označil za izkrivljeno, saj po njegovih besedah poskuša profitirati iz vseh sfer življenja, pri tem pa pogosto zanemarja človekovo dostojanstvo. Poudaril je, da ekonomska logika ne sme prevladati nad osnovnimi človeškimi pravicami. Sveti oče je vernike pozval, naj se v prihodnje bolj zavzeto trudijo prepoznati bližnjega v vsakem prišleku in naj njihova dejanja vodita krščansko usmiljenje in solidarnost, ki sta bila v ospredju njegovega celotnega dosedanjega pontifikata.

Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje s tujino, je podal ostre izjave glede geopolitične usode Grenlandije in Kanade. Po njegovih besedah so Združene države Amerike že sprejele ključne odločitve glede prihodnosti Grenlandije, pri čemer je Evropsko unijo označil za vazala, ki zgolj spremlja situacijo in izvaja dvojna merila. Dmitrijev je namignil, da bi se po Grenlandiji na podobnem udaru ameriških strateških interesov lahko znašla tudi Kanada. Ruski uradnik trdi, da so odločitve o usodi teh severnih ozemelj v Washingtonu že določene, kar odraža naraščajoče napetosti v Arktični regiji. Njegove izjave so usmerjene predvsem v kritiko zahodne zavezniške politike in poudarjanje domnevne podrejenosti Bruslja ameriškim interesom. Dmitrijev meni, da se bo Kanada v prihodnje morala pripraviti na podobne pritiske, kot jih po njegovem mnenju doživlja avtonomno ozemlje pod dansko krono.

Na magistralni cesti med krajema Posušje in Jablanica se je v zgodnjih jutranjih urah zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta bili poškodovani dve mlajši osebi. Do nesreče je prišlo na gorskem prelazu Mučinovac, kjer je vozilo iz neznanega razloga zapeljalo s cestišča in se po tridesetmetrskem padcu po strmem pobočju ustavilo v prepadu. Reševalne ekipe so ponesrečenca s pomočjo nosil izvlekle iz razbitin in ju ob 4.10 zjutraj predale v oskrbo nujni medicinski pomoči. Po prvih informacijah sta obe osebi utrpeli telesne poškodbe, vendar stopnja poškodb uradno še ni bila potrjena. Na mestu nesreče so posredovale lokalne službe, ki so zagotovile varno evakuacijo ponesrečencev iz težko dostopnega terena. Promet na tem delu magistralne ceste je bil med reševalno akcijo oviran, preiskava o vzrokih nesreče pa še poteka.

Nogometni klub Velež iz Mostarja je uradno potrdil prihod novega igralca, s čimer so v bosansko-hercegovskem prvoligašu nadaljevali aktivnosti na prestopnem trgu. Ekipi se je pridružil Ayham Shhade, palestinski vezist, ki prihaja iz izraelskega prvenstva. Igralec je z mostarskim klubom, ki je med navijači znan pod vzdevkom Rođeni, podpisal pogodbo za naslednji dve leti. Shhade predstavlja pomembno okrepitev za sredino igrišča v boju kluba za višja mesta v domači ligi. Prestop je pritegnil pozornost športne javnosti zaradi nogometaševega porekla in dejstva, da prihaja neposredno iz tekmovanja v Izraelu. Uprava kluba je s to potezo potrdila ambicije po osvežitvi moštva s tujimi nogometaši, ki prinašajo dodatno kakovost. Shhade je že začel s pripravami na novo sezono, kjer se od njega pričakuje, da bo hitro prevzel aktivno vlogo v taktičnih zamislih strokovnega štaba. Klub je novico o sklenitvi sodelovanja sporočil prek uradnih kanalov, kar je med navijači sprožilo val zanimanja za novega člana moštva.

Svetovalec predsednika Republike Srbije za regionalna vprašanja Miloš Vučević je v Beogradu sprejel skupino otrok srbske narodnosti, ki so na obisk v srbsko prestolnico prispeli iz Prijedora, Bosanskega Grahova in Herceg Novega. Sprejem je bil organiziran ob robu božičnih praznikov, ki jih verniki pravoslavne veroizpovedi praznujejo po julijanskem koledarju. Namen obiska je krepitev vezi med matično državo in srbsko skupnostjo v sosednjih državah, predvsem v Bosni in Hercegovini ter Črni gori. Dogodek poudarja prizadevanja srbskih oblasti za ohranjanje kulturne in narodne identitete mladih pripadnikov srbskega naroda zunaj meja Srbije. Vučević je v pogovoru z mladimi izpostavil pomen ohranjanja tradicije in povezanosti z Beogradom. Obisk vključuje tudi oglede kulturnih in zgodovinskih znamenitosti srbske prestolnice, s čimer želijo organizatorji otrokom približati srbsko dediščino in okrepiti njihov občutek pripadnosti.

Kitajski veleposlanik pri Združenih narodih je na nujni seji Varnostnega sveta ZN ostro obsodil vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Po poročanju kitajske medijske skupine CMG je Peking izrazil globoko nasprotovanje zunanji vojaški intervenciji v latinskoameriški državi, ki bi po njihovem mnenju lahko dodatno destabilizirala regijo in kršila načela mednarodnega prava. Kitajski predstavnik je v svojem nagovoru pozval k mirnemu reševanju notranjepolitičnih vprašanj Venezuele brez zunanjega vmešavanja. Dogajanje v Varnostnem svetu odraža zaostrovanje odnosov med velikimi silami glede vprašanja suverenosti in humanitarne krize v Venezueli. Združene države Amerike po drugi strani svoja dejanja utemeljujejo z zaščito demokratičnih procesov in varnostnih interesov, kar pa Kitajska označuje za kršitev listine Združenih narodov. Napetost med državami ostaja visoka, saj se vprašanje Venezuele spreminja v širše polje geostrateškega merjenja moči.

V Črni gori je 1. januarja stopila v veljavo nova uredba, ki uvaja posebno takso na izvoz električne energije, proizvedene v termoelektrarnah na ugalj. Ministrstvo za energetiko je poudarilo, da poskusi za odlog ali oprostitev te obveznosti niso bili uspešni, zato se država zdaj osredotoča na uskladitev nacionalnega sistema trgovanja z emisijami (ETS) z evropskimi standardi. Minister Ćulafić je pojasnil, da bo uvedba takse predstavljala precejšen finančni in operativni izziv za nacionalno energetsko družbo Elektroprivreda Crne Gore (EPCG). Kljub začetnim gospodarskim pritiskom črnogorska vlada načrtuje, da bodo sredstva, zbrana preko Eko sklada, strogo namenska. Celoten izplen iz naslova taks bo namreč preusmerjen v razvoj novih zelenih projektov in prestrukturiranje energetskega sektorja. S tem ukrepom želi država zmanjšati svojo odvisnost od fosilnih goriv in se pripraviti na evropski mehanizem CBAM (mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah), ki bo v prihodnje ključno vplival na konkurenčnost balkanskega energetskega trga.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Zaradi obilnih padavin, ledene plošče in mokrega snega so v več občinah v Srbiji razglasili izredne razmere. Te so razglasili v Osečini, Loznici, Vladimircu, Malem Zvorniku, Krupnju in delu Prijepolja. Razmere povzročajo težave z električno energijo in poplave.

Predsednik nadzornega odbora Srbijagasa, Aleksandar Vulin, je napovedal, da Srbija pričakuje podpis dolgoročnega plinskega sporazuma z Rusijo in da bo kmalu rešeno tudi vprašanje Naftne industrije Srbije (NIS). Vulin je izjavil, da Rusi niso nič krivi v celotni zgodbi.

Voditeljica venezuelske opozicije in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Marija Corina Machado je v pogovoru za ameriško televizijsko hišo Fox News napovedala, da se namerava v domovino vrniti v najkrajšem možnem času. Machadova, ki se je po spornih predsedniških volitvah in stopnjevanju političnih pritiskov umaknila v tujino, je poudarila svojo zavezanost k nadaljevanju boja za demokracijo v Venezueli. Njene besede nakazujejo na nov val prizadevanj opozicije za ponovno vzpostavitev političnega dialoga in sprememb v državi. Ob napovedi vrnitve je opozicijska voditeljica ostro kritizirala Delsy Rodriguez, ki je nedavno zaprisegla na podpredsedniško mesto. Machadova trdi, da venezuelsko ljudstvo zavrača trenutno oblast in Rodriguezovo, kljub njeni izraženi pripravljenosti na sodelovanje z Washingtonom. Po mnenju Machadove gre pri potezah vladajočega režima le za poskus ohranitve oblasti, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite spremembe. Situacija v Venezueli ostaja napeta, saj se država spopada z globoko politično in gospodarsko krizo, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo opozicijskih voditeljev.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.

Življenje v venezuelski prestolnici Caracas se po nedavnem napadu sil Združenih držav Amerike postopoma vrača v ustaljene tirnice, vendar med prebivalci še vedno vlada močan občutek nelagodja in strahu. Predstavnica hrvaške skupnosti v Venezueli je poročala, da so se prebivalci po začetnem zaprtju v domove ponovno začeli odpravljati na ulice, vendar razmere ostajajo napete. Člani hrvaške diaspore v Venezueli so poudarili, da se trenutno spopadajo s težavami pri oskrbi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Preko skupnih komunikacijskih kanalov si izmenjujejo informacije o varnosti in razpoložljivosti hrane, saj skušajo nakupiti čim več zalog za preživetje v negotovih razmerah. Čeprav se trgovine odpirajo, na ulicah ostaja prisotna tjesnoba, ki je posledica vojaškega posredovanja in politične nestabilnosti v državi.

Močan potres z magnitudo 6,2 je stresel zahodno regijo Čugoku na Japonskem, z žariščem v prefekturi Šimane. Potresu je sledilo več popotresnih sunkov. Oblasti niso izdale opozorila pred cunamijem.