Voditeljica venezuelske opozicije in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Marija Corina Machado je v pogovoru za ameriško televizijsko hišo Fox News napovedala, da se namerava v domovino vrniti v najkrajšem možnem času. Machadova, ki se je po spornih predsedniških volitvah in stopnjevanju političnih pritiskov umaknila v tujino, je poudarila svojo zavezanost k nadaljevanju boja za demokracijo v Venezueli. Njene besede nakazujejo na nov val prizadevanj opozicije za ponovno vzpostavitev političnega dialoga in sprememb v državi. Ob napovedi vrnitve je opozicijska voditeljica ostro kritizirala Delsy Rodriguez, ki je nedavno zaprisegla na podpredsedniško mesto. Machadova trdi, da venezuelsko ljudstvo zavrača trenutno oblast in Rodriguezovo, kljub njeni izraženi pripravljenosti na sodelovanje z Washingtonom. Po mnenju Machadove gre pri potezah vladajočega režima le za poskus ohranitve oblasti, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite spremembe. Situacija v Venezueli ostaja napeta, saj se država spopada z globoko politično in gospodarsko krizo, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo opozicijskih voditeljev.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.

Življenje v venezuelski prestolnici Caracas se po nedavnem napadu sil Združenih držav Amerike postopoma vrača v ustaljene tirnice, vendar med prebivalci še vedno vlada močan občutek nelagodja in strahu. Predstavnica hrvaške skupnosti v Venezueli je poročala, da so se prebivalci po začetnem zaprtju v domove ponovno začeli odpravljati na ulice, vendar razmere ostajajo napete. Člani hrvaške diaspore v Venezueli so poudarili, da se trenutno spopadajo s težavami pri oskrbi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Preko skupnih komunikacijskih kanalov si izmenjujejo informacije o varnosti in razpoložljivosti hrane, saj skušajo nakupiti čim več zalog za preživetje v negotovih razmerah. Čeprav se trgovine odpirajo, na ulicah ostaja prisotna tjesnoba, ki je posledica vojaškega posredovanja in politične nestabilnosti v državi.

Močan potres z magnitudo 6,2 je stresel zahodno regijo Čugoku na Japonskem, z žariščem v prefekturi Šimane. Potresu je sledilo več popotresnih sunkov. Oblasti niso izdale opozorila pred cunamijem.

Županijsko državno tožilstvo v Varaždinu je vložilo obtožnico proti 29-letnemu moškemu, ki je julija lani v družinski hiši v Medžimurju na Hrvaškem s sekiro napadel in ubil svojo mater ter hudo poškodoval očima, ki je kasneje poškodbam podlegel. Obtoženi, ki je bil v času dejanja pod vplivom psihoaktivnih snovi, je poleg dveh umorov obtožen tudi poskusa umora svojega polbrata. Dogodek je pretresel lokalno skupnost, saj je šlo za izjemno nasilen incident znotraj družinskega kroga. Preiskava je pokazala, da je napadalec uporabil hladno orožje, s katerim je žrtvam zadal smrtne rane, preden so ga policisti uspeli obvladati. Tožilstvo moškemu očita dve kaznivi dejanji težkega umora in eno kaznivo dejanje poskusa umora. Primer je zdaj v fazi sodnega postopka, kjer bodo strokovnjaki ocenjevali tudi njegovo prištevnost v času napada, glede na prisotnost prepovedanih substanc v njegovem organizmu.

Nekdanji švedski nogometni zvezdnik Zlatan Ibrahimović je v televizijski oddaji (Ne)uspjeh prvaka s Slavenom Bilićem prvič odkrito spregovoril v maternem jeziku o svoji osebni poti, revščini in vplivu vojne v Jugoslaviji na njegovo družino. Ibrahimović se je v čustvenem pogovoru spominjal težkih dni v Malmöju, kjer se je preživljal v pomanjkanju, kradel kolesa in se spopadal z nasiljem na ulicah, medtem ko je bil njegov hladilnik večino časa prazen. Poudaril je, da so ga te izkušnje izoblikovale v neustrašno osebnost, ki je kasneje dominirala v svetovnem nogometu. Poseben del pogovora je bil posvečen začetku vojne na Balkanu, ki jo je kot otrok v Švedski občutil skozi stisko svojih staršev. Ibrahimović je opisal pretresljiv trenutek, ko je obiskal mamo in našel celotno družino oblečeno v črnino, saj so v spopadih izgubili sorodnike. Poleg osebnih tragedij se je dotaknil tudi svoje športne kariere in izrazil prepričanje, da bi si glede na svoje dosežke zaslužil zlato žogo, pri čemer se je neposredno referiral na Luko Modrića. Intervju predstavlja redek vpogled v zasebno življenje nogometaša, ki je svojo kariero zaključil kot eden najboljših napadalcev vseh časov.

Občinsko sodišče v Dubrovniku je pravnomočno obsodilo albanskega državljana na enoletno zaporno kazen s petletno poskusno dobo zaradi kaznivega dejanja pranja denarja. Obsojenec je bil oktobra 2024 pridržan na mejnem prehodu Karasovići, ko so policisti v njegovem vozilu znamke Audi odkrili skritih 702.385 evrov v gotovini. Sredstva, ki niso bila ustrezno prijavljena in so bila skrita v posebej prirejenem delu vozila, so bila po sodbi trajno odvzeta. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo okoliščine primera, v katerih je obtoženec poskušal nezakonito prenesti visoko vsoto gotovine čez državno mejo brez dokazil o izvoru premoženja. Incident poudarja pomen strogega nadzora na zunanjih mejah schengenskega območja, kjer hrvaški organi redno odkrivajo poskuse tihotapljenja denarja in pranja sredstev, ki pogosto izvirajo iz kriminalnih dejavnosti v regiji.

Ruben Amorim je v izjavah po remiju z Leedsom ponovno poudaril, da je v Manchester United prišel kot menedžer in ne le kot trener, s čimer je izzval vodstvo kluba, da mu omogoči opravljanje njegovega dela. Kritično se je odzval na delo ključnih uradnikov v klubu, obenem pa napovedal, da bo klub zapustil po izteku 18-mesečne pogodbe.

Uprava zagrebške Arene je po burnih odzivih javnosti sprejela nova, znatno strožja pravila glede uporabe fašističnih in ustaških simbolov na vseh dogodkih v dvorani. Nova uredba izrecno prepoveduje uporabo ustaških pokličev, vključno s spornim geslom »Za dom spremni«, ter vseh drugih simbolov, povezanih s fašističnimi režimi. Odločitev vodstva največje hrvaške dvorane sledi prizadevanjem za preprečevanje širjenja sovražnega govora in poveličevanja totalitarnih režimov na javnih prireditvah. Za kršitelje so predvidene jasne in dolgoročne sankcije, ki vključujejo prepoved vstopa na prihodnje dogodke. Ukrep velja tako za posamezne obiskovalce kot za organizatorje prireditev, ki bi dopuščali tovrstne incidente. S temi koraki želi Arena Zagreb zaščititi ugled ustanove in zagotoviti varno okolje za vse udeležence, hkrati pa se odziva na dolgoletne kritike glede občasnega pojavljanja skrajnih simbolov na koncertih in športnih dogodkih v hrvaški prestolnici.

Glavni trener košarkarskega kluba Crvena zvezda Saša Obradović je pred prihajajočim obračunom v Evroligi proti Valensiji poudaril, da sta zadnja igra in rezultatski niz moštva spodbudna za nadaljevanje sezone. Strateg beograjske ekipe je v izjavi za medije pojasnil, da so vsi igralci pripravljeni na zahteven dvoboj, hkrati pa je opozoril na specifičen slog igre nasprotnika, ki ga je primerjal z ekipo Pariza. Po njegovih besedah bo za uspeh ključna hitra vrnitev v obrambo in omejevanje tranzicijske igre španskega moštva. Ekipa Crvene zvezde se nahaja v intenzivnem ritmu tekem, kjer po seriji zahtevnih preizkušenj v domačem prvenstvu in ligi ABA zdaj ponovno usmerja moči v evropsko tekmovanje. Obradović je izpostavil, da kljub napornemu urniku verjame v pripravljenost svojih varovancev, ki so v zadnjem obdobju pokazali dvig forme. Tekma proti Valensiji velja za enega ključnih preizkusov v boju za zgornji del lestvice Evrolige, kjer beograjski klub letos goji visoke ambicije.

Sodišče Bosne in Hercegovine je uradno potrdilo obtožnico proti Mirsadu Šestiću, nekdanjemu poveljniku Armade BiH, ki ga bremenijo vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu ter ranjencem in bolnikom. Kazniva dejanja naj bi bila storjena leta 1993 na območju občine Žepče med bošnjaško-hrvaškim sporom. Šestić je obtožen kršitev mednarodnega humanitarnega prava v času oboroženih spopadov v osrednji Bosni. Obtožnica se osredotoča na dejanja zoper hrvaške civile in ujetnike, kar predstavlja nadaljevanje prizadevanj tožilstva za procesuiranje odgovornih za grozodejstva v srednji Bosni. Ta primer je del širšega vala pravosodnih postopkov v regiji, ki so namenjeni razjasnitvi dogodkov iz vojne v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in zagotavljanju pravice za žrtve na vseh straneh konflikta.

Nogometni klub Partizan iz Beograda je nemškemu prvoligašu Stuttgartu poslal uradno ponudbo za odkup pogodbe mladega napadalca Jovana Miloševića v višini petih milijonov evrov. Srbski jesenski prvak si želi, da bi Milošević, ki je v prvem delu sezone kot posojen igralec na 23 tekmah dosegel 16 golov in prispeval pet asistenc, ostal v ekipi tudi v spomladanskem delu prvenstva. Po predlogu Partizana bi nogometaš najprej nadaljeval s posojo, po koncu sezone pa bi klub dokončno odkupil njegovo pogodbo. Kljub visoki ponudbi, ki bi za srbske razmere predstavljala rekorden znesek, so odzivi iz Nemčije zadržani. Vodstvo Stuttgarta naj bi ponujeni znesek ocenilo kot prenizek, hkrati pa od igralca zahteva podaljšanje trenutne pogodbe, ki se izteče poleti 2027, preden bi odobrili novo posojo. Milošević je sicer že izrazil močno željo, da bi kariero nadaljeval v Beogradu, vendar bo končna odločitev v rokah nemškega kluba, ki preučuje pogoje za dolgoročno stabilnost svojega kadra.

Ministrstvo za varnost Bosne in Hercegovine je uradno zaprosilo Evropsko unijo za aktivacijo satelitskega snemanja regije Hercegovina, natančneje območja zgornjega toka reke Neretve. Zahteva je bila podana zaradi povečanega tveganja poplav, ki so posledica napovedanih obilnih padavin v tem delu države. Ukrep se izvaja v okviru Mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite, katerega polnopravna članica je Bosna in Hercegovina od leta 2022. Satelitsko snemanje bo oblastem omogočilo natančnejši vpogled v gibanje vodostajev in hitrejšo odzivnost v primeru razlivanja vodotokov. Pristojne službe se na ta način spopadajo z morebitnimi naravnimi nesrečami, ki bi lahko ogrozile prebivalstvo in infrastrukturo ob reki Neretvi. Aktiviranje sistema Copernicus za nujne primere predstavlja ključen korak pri preventivnem delovanju in zmanjševanju škode, ki bi jo lahko povzročile narasle vode.

V Trebinju v Bosni in Hercegovini so danes uradno odprli novoizgrajeno bolnišnico Sveti arhiđakon Stefan - 9. januar. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki Republike Srbske in Republike Srbije, med njimi srbski predsednik Aleksandar Vučić ter predsednik Republike Srbske Milorad Dodik. Objekt, ki simbolizira tesno sodelovanje med Banjaluko in Beogradom, so odprli ob simboličnih zvokih srčnega utripa, kar naj bi ponazarjalo pomen ustanove za zdravje lokalnega prebivalstva. Srbski predsednik Vučić je v svojem nagovoru poudaril močne vezi med Srbijo in Republiko Srbsko ter izpostavil, da je Srbija znatno prispevala k financiranju tega infrastrukturnega projekta. Milorad Dodik je novo bolnišnico označil za strateški objekt, ki bo prebivalcem regije zagotovil sodobne zdravstvene storitve. Odprtje bolnišnice je potekalo v znamenju političnih sporočil o narodni enotnosti in nadaljnjem vlaganju Srbije v srbsko entiteto v Bosni in Hercegovini, kar je povzročilo različne odzive v širši regiji glede vpliva Beograda.

Vrhovno sodišče Republike Srbske je ugodilo pritožbi republiškega javnega tožilstva in razveljavilo oprostilno sodbo za nekdanjega predsednika vlade te entitete Aleksandra Džombića. Nekdanji visoki funkcionar je obtožen zlorabe uradnega položaja v povezavi z dodelitvijo spornega posojila Investicijsko-razvojne banke Republike Srbske (IRB RS) v višini 19,4 milijona konvertibilnih mark (približno 10 milijonov evrov) zasebnemu podjetju Energolinija iz Zvornika. Zadeva se vrača v ponovno odločanje na prvostopenjsko sodišče v Banja Luki. Tožilstvo Džombiću očita, da je kljub nizki kreditni sposobnosti podjetja in predhodnim zavrnitvam strokovnih služb banke uporabil svoj politični vpliv za odobritev sredstev, ki niso bila nikoli vrnjena. Sodišče bo v ponovljenem postopku ponovno pretehtalo dokaze o njegovi vlogi pri podpisu sporne pogodbe in morebitnem oškodovanju javnih sredstev, kar predstavlja enega vidnejših primerov pregona korupcije na najvišji ravni v tej entiteti Bosne in Hercegovine.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javnem nagovoru pohvalil delo srbskih komunalnih služb pri odstranjevanju snega in zatrdil, da so te pri svojem delu hitrejše od služb v svetovnih prestolnicah, kot so New York, Washington in Berlin. Vučić je poudaril, da se sneg v Srbiji očisti bistveno hitreje in prej kot v omenjenih ameriških in nemških mestih, s čimer je želel izpostaviti operativno sposobnost domače infrastrukture v zimskih razmerah. Izjave predsednika prihajajo v času, ko se Srbija spopada z zimskimi vremenskimi razmerami, Vučić pa jih je uporabil za utrjevanje nacionalne samozavesti glede javnih storitev. Primerjava z New Yorkom je še posebej zanimiva glede na njegove nedavne diplomatske dejavnosti v tem mestu, kjer se je septembra mudil na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Čeprav so njegove trditve namenjene predvsem domači javnosti, odražajo širši trend Vučićeve retorike, ki temelji na primerjavi srbskih dosežkov z najrazvitejšimi državami Zahoda.

Finska pijačarska skupina Olvi Group je uspešno zaključila prevzem Banjalučke pivare, s čimer je uradno postala lastnica največje pivovarne v Bosni in Hercegovini. Postopek transakcije, ki se je začel z objavo namere septembra 2025, se je formalno sklenil 5. januarja 2026. S tem dnem je banjaluško podjetje postalo polnopravni del finske skupine, ki namerava z nakupom okrepiti svojo prisotnost na trgih jugovzhodne Evrope. Nakup vključuje celotno dejavnost pivovarne, ki je bila do zdaj v lasti investicijskega sklada Altima UK Value Investments Limited. Banjalučka pivara, znana predvsem po svoji blagovni znamki Nektar, je s tem prešla pod okrilje strateškega partnerja iz Severne Evrope. Za finsko skupino Olvi, ki že obvladuje pomembne tržne deleže v baltskih državah in na Finskem, ta korak predstavlja pomembno širitev na Balkan, kjer bodo skušali izkoristiti obstoječo infrastrukturo in uveljavljeno blagovno znamko za nadaljnji razvoj poslovanja v regiji.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da Srbija v primeru ameriškega zavzetja Grenlandije, avtonomnega ozemlja Danske, ne bi neposredno posegala v spore ali vojne. Poudaril je, da bi Srbija v takšnem primeru sicer zagovarjala spoštovanje mednarodnega javnega prava in ozemeljske celovitosti, vendar bi se vzdržala ostrih izjav. Vučić je ob tem izpostavil dvojna merila mednarodne skupnosti glede vprašanja suverenosti. Kritično se je odzval na retoriko tistih, ki se zdaj sklicujejo na Ustanovno listino Združenih narodov, medtem ko so v preteklosti po njegovih besedah ravnali drugače v primeru srbskih državnih interesov. Njegove izjave so usmerjene v poudarjanje srbske nevtralne drže in opozarjanje na nedoslednost velesil pri uporabi načel mednarodnega prava.

V Nemčiji skoraj 24 let po uvedbi evra prebivalci še vedno hranijo približno 12 milijard nemških mark, ki jih niso zamenjali za novo valuto. Po podatkih nemške centralne banke (Bundesbank) gre za približno 5,6 milijarde mark v bankovcih in 6,5 milijarde v kovancih. Predstavnik centralne banke Uwe Deichert je pojasnil, da ljudje staro valuto najpogosteje najdejo ob pospravljanju stanovanj pokojnih sorodnikov ali prijateljev. Denar je pogosto skrit na neobičajnih mestih, kot so vzmetnice, stare škatle za zdravila, škatle za piškote, pod sobnimi rastlinami ali celo všit v zavese. Poleg naključnih najdb centralna banka opaža tudi trend unovčevanja numizmatičnih zbirk. Zbiratelji so namreč ocenili, da vrednost nekaterih kovancev ne bo več naraščala, zato se odločajo za menjavo v evre. Izjema so le določeni srebrni kovanci za pet mark, izdani med letoma 1953 in 1971, ki zaradi visoke vsebnosti srebra na trgu dosegajo višje vrednosti od nominalnih. Bundesbank nima natančnih podatkov o tem, kolikšen delež tega denarja se nahaja neposredno v Nemčiji in koliko v tujini, vendar Nemčija ostaja ena redkih držav, kjer je menjava stare valute v centralni banki še vedno mogoča brez časovne omejitve.

Selektor hrvaške vaterpolske reprezentance Ivica Tucak je med pripravami v Budvi določil petnajst igralcev, ki bodo Hrvaško zastopali na evropskem prvenstvu v Beogradu, ki se začne 10. januarja 2026.