APDEJT.si

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe je bil obsojen zaradi podkupovanja in procesne prevare, s čimer je postal prvi bivši kolumbijski predsednik s kazensko obsodbo. Sodnica Sandra Liliana Heredia Aranda je bila odgovorna za razsodbo, njena varnost pa je bila okrepljena. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je po sodbi pozval k spoštovanju neodvisnosti sodstva, medtem ko je Uribejeva obramba napovedala pritožbo. Sodba je sprožila tudi odzive Marca Rubia in Ivána Duqueja.

Argentinsko sodišče je Fernanda Sabaga Montiela obsodilo na 10 let zapora zaradi poskusa atentata na Cristino Fernández de Kirchner. Njegova takratna partnerka Brenda Uliarte je bila obsojena na osem let zapora. Sabagu Montielu so k tej kazni dodali še 4 leta zapora zaradi prejšnje obsodbe, kar pomeni, da bo skupno prestal 14 let zapora.

Argentinsko vlado Javierja Mileija pretresa škandal zaradi domnevne korupcije v Agenciji za invalide (ANDIS). Preiskave so se začele po objavi avdio posnetkov, ki naj bi razkrivali podkupovanje. Cristina Fernández de Kirchner je obtožila Javierja Mileija in njegovo sestro Karino Milei prejemanja podkupnine v zvezi z zdravili za invalide. Policija je preiskala prostore ANDIS, podjetja Droguería Suizo Argentina in zasebne domove, povezane z osumljenci. Med preiskavo so pri Emmanuelu Kovalivkerju, delničarju Droguería Suizo Argentina, našli večjo količino gotovine v ameriških dolarjih in argentinskih pesosih. Diego Spagnuolo, nekdanji direktor ANDIS in odvetnik Mileija, je bil odpuščen in je predmet iskanja.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je vstopil v zapor La Santé v Parizu, da bi odslužil petletno zaporno kazen zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani Moamerja Gadafija. Sarkozy trdi, da je nedolžen in verjame v zmago resnice. Poleg tega se poročajo o škandalu, ki vključuje poslanca LFI (La France Insoumise), kar je sprožilo razpravo o državni kabali.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

ZDA so objavile videoposnetek napada na domnevno narkopodmornico v Karibskem morju, v katerem sta umrla dva člana posadke. Preživeli Ekvadorec se je vrnil v domovino, kjer se bo soočil s kazenskim pregonom. Kolumbijski predsednik je obtožil ZDA kršitve kolumbijske suverenosti in uboja ribiča.

Brazilski predsednik Lula da Silva je zavrnil pogovor s Trumpom o 50-odstotnih carinah, ki jih je uvedla ZDA, in se namesto tega odločil, da bo kontaktiral premierja Indije Narendra Modija in kitajskega predsednika Xi Jinpinga ter izkoristil vse razpoložljive vire, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), za obrambo brazilskih interesov. Lula je kritiziral carine kot neupravičene in poudaril, da so politične narave, povezane s sojenjem Bolsonaru. Namesto pogajanj o carinah se želi s Trumpom pogovarjati o podnebnih spremembah.

Brazilsko vrhovno sodišče je napovedalo, da bo sojenje Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara potekalo v začetku septembra, pričakuje se tudi izrek sodbe in kazni. Sojenje bo potekalo pred prvo dvorano Vrhovnega sodišča.

Brazilski sodnik Alexandre de Moraes je odredil 24-urno policijsko varstvo za nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara zaradi suma, da bi lahko poskušal pobegniti iz hišnega pripora pred izrekom sodbe v sojenju zaradi poskusa državnega udara. Oblasti se bojijo, da bo Bolsonaro poskušal zaprositi za politični azil v ZDA. Bolsonaru grozi do 40 let zapora, če bo obsojen.

Brazilski vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je odredil poostren policijski nadzor nad hišo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara zaradi suma, da bi lahko poskusil pobegniti. Odločitev je bila sprejeta po odkritju "osnutka" morebitne prošnje za azil v Argentini. Bolsonaro je trenutno v hišnem priporu.

Jair Bolsonaro se je soočil s sojenjem pred brazilskim vrhovnim sodiščem zaradi obtožb o načrtovanju državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Sojenje poteka skupaj z visokimi vojaškimi uradniki. Bolsonaro zanika, da bi načrtoval umor Lule.

Po obsodbi Jairja Bolsonara zaradi poskusa državnega udara so se pojavili različni odzivi. Njegov sin, senator Flávio Bolsonaro, je izrazil ogorčenje nad sodbo in napovedal, da je ne bodo sprejeli ter se bodo borili do konca. Lula da Silva je dejal, da vsak sodnik vidi, kar želi videti. Bolsonaro in njegovi zavezniki pa bodo morali plačati 30 milijonov realov zaradi uničenja 8. januarja.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja kampanje s libijskim denarjem. Sarkozy je prvi nekdanji francoski voditelj, ki je bil po letu 1945 poslan v zapor. Pred zaporom se je zbrala množica podpornikov in družinskih članov, medtem ko njegov odvetnik razkriva, da bo imel omejene stike z drugimi zaporniki in bo deležen treh obiskov tedensko.

Brazilsko vrhovno sodišče je bilo presenečeno nad odločitvijo sodnika Alexandreja de Moraesja, da odredi hišni pripor Jairu Bolsonaru zaradi kršenja prepovedi uporabe družbenih medijev. Ukrep je sprožil razdeljenost med Brazilci, kar bi lahko vplivalo na prihodnje volitve. Združene države Amerike so kritične do omejevanja Bolsonarovega javnega nastopanja.

Obramba Jairja Bolsonara je izrazila presenečenje nad obtožbami oviranja pravosodja, ki so bile vložene proti njemu in njegovemu sinu Eduardu Bolsonaru, ter zanikala, da bi Bolsonaro zaprosil za azil. Vrhovno sodišče je Bolsonaru dalo 48 ur časa, da pojasni načrt pobega v Argentino in prošnjo za azil, najdeno v njegovem telefonu. Guverner Sao Paula, Tarcísio de Freitas, je izrazil zaskrbljenost zaradi preiskav ljudi, ki so kritični.

Pentagon je dejanje označil za provokacijo in poskus oviranja protidrogističnih operacij. ZDA so opozorile vlado Nicolása Madura. Donald Trump pa je ukazal napotitev desetih naprednih lovcev F-35 v regijo.

Kralj Charles III. in kraljica Camilla bosta prihodnji teden obiskala Vatikan, kjer se bosta srečala s papežem Leonom XIV. Srečanje bo potekalo v sklopu praznovanja jubilejnega leta 2025 Katoliške cerkve in bo predstavljalo zgodovinski korak na poti k enotnosti med Katoliško cerkvijo in Anglikansko cerkvijo. Charles bo prvi angleški monarh po Henriku VIII., ki bo javno molil s papežem.

Donald Trump je potrdil, da Cia izvaja tajne operacije v Venezueli in razmišlja o kopenskih napadih na domnevne narkokartele. Kritike so se pojavile zaradi odobritve tajnih akcij brez soglasja kongresa, medtem ko so skupine za človekove pravice opozorile, da bi napadi lahko kršili mednarodno pravo. Operacije Cie proti narkokartelom v Venezueli postajajo vse bolj očitne.

ZDA so izvedle napad na ladjo v južnem Karibskem morju, ki naj bi tihotapila droge iz Venezuele. Po besedah predsednika Donalda Trumpa je bilo ubitih 11 "narkoteroristov", ki naj bi bili člani bande Tren de Aragua (TDA). Venezuelska vlada Nicolása Madura je posnetek napada označila za ponaredek, ustvarjen z umetno inteligenco. Trump je objavil posnetek napada, ki ga je izvedla ameriška vojska. ZDA trdijo, da so razporedile vojaške sile v Karibskem morju za boj proti mednarodni trgovini z drogami.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je proti sodniku brazilskega vrhovnega sodišča, Alexandreju de Moraesu, uvedel sankcije v skladu z zakonom Magnitsky. Ukrep predvideva prepoved vstopa v ZDA ter zamrznitev premoženja in sredstev v ameriških finančnih institucijah. Bolsonaristi so potezo pozdravili, vendar pa je veselje zasenčil 'tarifaço', kar nakazuje na širše finančne ali gospodarske posledice.