Močno monsunsko deževje je povzročilo obsežne poplave v severni Indiji, pri čemer je umrlo najmanj pet ljudi. Reka Yamuna je v Delhiju presegla nevarno raven, zaradi česar so evakuirali okoli 10.000 ljudi.

Turški notranji minister Ali Yerlikaya je sporočil, da so iz Gruzije, Albanije, Nemčije, Senegala in Grčije v Turčijo izročili 14 osumljencev, ki so bili iskani z mednarodnimi (rdeča tiralica) in nacionalnimi tiralicami. Dvanajst osumljencev je bilo iskanih z rdečo tiralico, dva pa na nacionalni ravni.

Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je napovedal, da bo Belgija na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo in uvedla sankcije proti Izraelu. Irska centralna banka pa je sprejela odločitev, da ne bo več odobravala prodaje izraelskih vojnih obveznic. Izrael je aretiral župana Hebrona.

V zahodnem Sudanu, v gorovju Marra v regiji Darfur, je zemeljski plaz uničil vas in ubil več kot tisoč ljudi. Po poročanju uporniške skupine Sudan Liberation Movement/Army naj bi preživel le en prebivalec.

Agencija ZN za begunce (UNHCR) načrtuje zmanjšanje svojega proračuna za skoraj petino na 8,5 milijarde dolarjev, čeprav se število razseljenih oseb zaradi kriz, kot je vojna v Sudanu, še naprej povečuje. Agencija bo zaprla svoj urad za južno Afriko in ukinila skoraj 4.000 delovnih mest zaradi finančnih omejitev.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (ATƏT) je, po skupni zahtevi Armenije in Azerbajdžana, pozdravila odločitev o ukinitvi skupine Minsk in s tem povezanih struktur. Generalni sekretar ATƏT Feridun Sinirlioğlu in predsednica ATƏT, finska zunanja ministrica Elina Valtonen, sta izrazila zadovoljstvo nad tem korakom, ki naj bi prispeval k trajni miru v Južni Kavkaziji. Poleg tega so bile razglašene za neveljavne vse prejšnje odločitve ATƏT v zvezi z nekdanjim armensko-azerbajdžanskim konfliktom. Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je srečal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom na robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje, kjer so razpravljali o mirovni agendi med državama. Zaključek organizacijskih in tehničnih zadev, povezanih z zaprtjem procesa Minsk, je predviden do 1. decembra 2025.

Minister za delo in socialno varnost Severnega Cipra, Oğuzhan Hasipoğlu, je ob 1. septembru, svetovnem dnevu miru, izpostavil, da je resničen mir mogoč le z zagotavljanjem pravičnosti, varnosti in z močno voljo. V svoji izjavi je poudaril, da ta dan opominja na nujnost teh elementov za dosego trajnega miru.

Močan potres z magnitudo 6 je prizadel vzhodni Afganistan, pri čemer je po zadnjih podatkih umrlo več kot 800 ljudi, na tisoče pa je ranjenih. Epicenter potresa je bil blizu pakistanske meje, uničenje pa je dodatno poslabšala plitva globina potresa. Reševalne ekipe se soočajo s težavnim dostopom do prizadetih območij, ki so gorata in težko prehodna, kar otežuje dostavo pomoči in iskanje preživelih. Številne družine so ostale brez domov.

V vzhodnem Afganistanu je potres z magnitudo 6,0 po Richterjevi lestvici zahteval najmanj 600 življenj, več kot 2000 ljudi je ranjenih. Po potresu je sledilo več popotresnih sunkov. Uničenih je bilo več sto domov. V nekaterih poročilih se omenja celo več kot 800 mrtvih in 3000 ranjenih.

Avstralska policija je aretirala 39-letnega moškega, potem ko je z avtomobilom SUV trčil v vrata ruskega konzulata v Sydneyju. Pred trčenjem se je moški sprl s policisti, ki so ga ogovorili zaradi parkiranja na prepovedanem območju. V incidentu je bil poškodovan policist.

Južnokorejsko obrambno ministrstvo je uradno ustavilo oddajanje propagandnega radijskega programa "Glas svobode", namenjenega poslušalcem v Severni Koreji. Ta poteza je del prizadevanj za zmanjšanje vojaških napetosti med Korejama.

Južna Afrika je potrdila, da bo vrh G20 v Johannesburgu novembra potekal, ne glede na to, ali bo prisoten ameriški predsednik Donald Trump. Medtem pa v sudanskem mestu El Fašer, ki je že več kot leto dni pod obleganjem, prihaja do humanitarne katastrofe, kjer otroci umirajo zaradi lakote in žeje. Na družbenih omrežjih pa je završalo zaradi španskega turista v Keniji, ki je slonu v surlo vlival pivo.

Predsednik ciprske vlade Nikos Hristodulidis si prizadeva za izpustitev petih ciprskih Grkov, ki so bili aretirani v turškem delu Cipra (KKTC). Hristodulidis je aretacijo označil za nezakonito dejanje in piratstvo.

Ukrajinska in ameriška delegacija se bosta jutri srečali v New Yorku, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Srečanje naj bi bilo ključnega pomena za nadaljnje sodelovanje med državama. Zelenski je pozval k "odvračanju".

V sredo se je v katoliški šoli Annunciation v Minneapolisu zgodil strelski napad. Po poročanju oblasti je strelec odprl ogenj med jutranjo mašo, pri čemer je bilo ranjenih več ljudi, med njimi najmanj pet otrok. Dva otroka sta umrla, 17 ljudi pa je bilo ranjenih. Guverner Minnesote, Tim Walz, je dejal, da je bil obveščen o streljanju in da bo javnost obveščal o novostih. Policija je sporočila, da je strelec pod nadzorom in da ni več aktivne nevarnosti za skupnost. Motiv za napad še ni znan.

Portugalska je Komisiji za pogrešane osebe (KŞK) na Cipru donirala 15.000 evrov. S to donacijo je finančna pomoč Portugalske KŞK od leta 2018 dosegla 30.000 evrov.

Predsednik ciprske vlade Nikos Hristodulidis se je odzval na pisma, ki jih je Turčija poslala generalnemu sekretarju Združenih narodov. V pismih je Turčija zavrnila federalno rešitev za Ciper, kar je po poročanju ciprskih medijev povzročilo nezadovoljstvo pri Hristodulidisu.

Nigel Farage je v Oxfordshireu predstavil 'Operacijo Obnova Pravičnosti', načrt za množično deportacijo nezakonitih migrantov, s čimer je opozoril, da je migrantska kriza z majhnimi čolni resnična grožnja javnemu redu. Richard Tice, namestnik vodje stranke Reform UK, je načrt podprl in ga označil za 'zdrav razum'. Tice je dejal, da bi morala Velika Britanija sprejeti samo tiste, ki so v državo prišli zakonito.

Ciprska policija je zanikala poročila, da ciprskim Turkom, ki ne predložijo ciprske ali evropske osebne izkaznice, ne dovolijo vstopa na območja pod nadzorom vlade. Pojasnili so, da ni prišlo do sprememb pravil, ki urejajo prehajanje med severnim in južnim delom otoka. Kljub temu pa Društvo delavcev v Južnem Cipru poroča, da od 25. avgusta 2025 prehajanje s severnociprsko osebno izkaznico ne bo več mogoče.

Sirski predsednik Ahmed Šara bo septembra nagovoril 80. Generalno skupščino Združenih narodov, kar bo prvi takšen nastop sirskega predsednika po letu 1967. To je razvidno iz izjave sirskega zunanjega ministrstva.