APDEJT.si

V Šarm el Šejku v Egiptu so ZDA, Egipt, Katar in Turčija podpisali deklaracijo, ki jo je podprl Trump, in postali garanti sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi. Sporazum poudarja enakost, vendar ne podpira palestinske državnosti. Po dogovoru med Izraelom in Hamasom se je začela izpuščati talce in dostavljati humanitarna pomoč v Gazo.

Argentinski predsednik Javier Milei bo odpotoval v Združene države Amerike, kjer se bo srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Srečanje naj bi potekalo v torek, pričakuje pa se, da bosta voditelja razpravljala o gospodarskem reševanju Argentine s strani ZDA, ki naj bi znašalo 20 milijard dolarjev. Ameriški ambasador v Argentini, Peter Lamelas, je izrazil podporo ZDA argentinski vladi in napovedal krepitev vezi med državama.

V Šarm el Šejku je potekal vrh o Gazi, kjer so svetovni voditelji, vključno z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, egiptovskim predsednikom Al Sisijem, ter voditelji Katarja in Turčije, podpisali deklaracijo o utrditvi premirja v Gazi. Trump se je srečal tudi s palestinskim predsednikom Abbasom. Na vrhu se je zbralo več kot 31 voditeljev držav in mednarodnih organizacij.

Donald Trump je obiskal Izrael, kjer je bil prisoten pri izpustitvi prvih talcev, ki jih je osvobodil Hamas po dogovoru z Izraelom. Med obiskom je Trump v izraelskem parlamentu napovedal začetek 'zlate dobe Bližnjega vzhoda'. Njegovo posredovanje je bilo sprejeto z ovacijami.

Donald Trump je med govorom v Knessetu pozval izraelskega predsednika Isaaca Herzoga, naj pomilosti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je obtožen korupcije. Njegov govor so prekinili izraelski poslanci opozicije, ki so zahtevali priznanje Palestine. V regijo so prispeli preživeli izraelski talci, palestinski zaporniki pa so bili izpuščeni.

Po dogovoru o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, ki je začel veljati prejšnji petek, je v nedeljo iz Egipta v Gazo začela vstopati humanitarna pomoč. Na stotine tovornjakov s pomočjo je prečkalo mejo, kar predstavlja največjo količino pomoči, ki je prišla na palestinsko ozemlje od začetka krize.

Donald Trump je med obiskom Izraela kršil protokol, ko je v svoje vozilo povabil premierja Benjamina Netanjahuja in njegovo ženo Saro. V Knesetu je bil sprejet z velikim navdušenjem, obisk pa je potekal tudi v znamenju njegovega mirovnega načrta. Trump je pozval izraelskega predsednika, naj pomilosti Netanjahuja v korupcijskem procesu. Obiskal je tudi Egipt, kjer se je udeležil mirovnega vrha.

Joel Mokyr, Philippe Aghion in Peter Howitt so prejeli Nobelovo nagrado za ekonomijo za svoje raziskave o tem, kako tehnološke inovacije spodbujajo gospodarsko rast in ustvarjalno uničenje. Nagrada, ki jo podeljuje švedska centralna banka, priznava njihov prispevek k razumevanju vpliva inovacij na gospodarski razvoj.

Po grožnjah z dodatnimi 100-odstotnimi carinami na kitajsko blago je Donald Trump izjavil, da želi ZDA Kitajski pomagati in ne škodovati, s čimer je omilil svoj ton. Kitajska je pozvala Trumpa, naj umakne grožnjo o uvedbi novih carin, in opozorila, da je pripravljena na povračilne ukrepe, če bo Trump vztrajal pri svojih grožnjah.

Združene države Amerike so v letošnjem letu repatriirale 3.581 državljanov Dominikanske republike, od tega 2.452 zaradi migracijskih razlogov, je sporočila Generalna direkcija za migracije (DGM). Večina repatriiranih, natančneje 90,23 %, je moških, medtem ko ženske predstavljajo 9,77 %. Majhen del, 0,25 %, se je v Dominikansko republiko vrnil prostovoljno.

Donald Trump je prispel v Izrael, kjer so ga sprejeli kot heroja. Srečal se je z družinami izpuščenih talcev. Izraelski predsednik Isaac Herzog je Trumpu sporočil, da mu bo podelil najvišje izraelsko civilno odlikovanje za njegovo posredovanje pri dogovoru o talcih in prekinitvi ognja.

Papež Leon XIV. je pozdravil dogovor o začetku mirovnega procesa v Gazi in pozval k spoštovanju "legitimnih aspiracij izraelskega in palestinskega ljudstva". Ponudil je bližino tistim, ki trpijo, in spodbudil vse vpletene strani, da pogumno nadaljujejo pot proti pravičnemu in trajnemu miru.

Bela hiša je javno kritizirala Nobelov odbor, ker ni podelil Nobelove nagrade za mir Donaldu Trumpu. Izšla je tudi karikatura, ki prikazuje vpliv dejstva, da Trump ni prejel nagrade.

Nekdanji predsednik Joe Biden je začel prejemati radioterapijo poleg hormonske terapije za zdravljenje agresivnega raka prostate, ki so mu ga diagnosticirali maja. Po poročilih naj bi se rak razširil na kosti.

María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025, kar je po njenem mnenju zagon za osvojitev svobode v Venezueli. Nagrada predstavlja priznanje boju vseh Venezuelcev. Nicolás Maduro je istega dne poslal bolivarske milice na ulice v treh zveznih državah. Različni viri poročajo, da je Machado postala glavni glas upora proti Madurovemu režimu.

Perujski kongres je v hitrem postopku odstavil predsednico Dino Boluarte zaradi krize z negotovostjo in jo nadomestil z dosedanjim vodjo zakonodajne veje oblasti, Joséjem Jeríjem. Jerí je ob prevzemu obljubil prehodno obdobje do volitev leta 2026.

Bela hiša je nadaljevala s kritikami Nobelovega odbora, ker ni podelil nagrade Donaldu Trumpu. Direktor komunikacij Bele hiše je izjavil, da je odbor postavil "politiko pred mir". Poudaril je, da ima Trump "srce humanitarca" in da je sposoben premikati gore s čisto silo svoje volje. Trump naj bi si v zadnjih dneh izrazil željo po prejemu nagrade, medtem ko je potekalo pogajanje o sporazumu med Izraelom in Hamasom.

Maria Corina Machado je po prejemu Nobelove nagrade za mir leta 2025 dejala, da jo posveča Donaldu Trumpu, ki ga je označila za pogumnega in vizionarja zaradi njegove podpore venezuelski opoziciji proti Maduru. Bela hiša je ponovila kritike, češ da je Nobelov odbor zanemaril Trumpove dosežke pri sklepanju dogovorov in reševanju življenj.

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir zaradi njenega neutrudnega dela pri spodbujanju demokratičnih pravic v Venezueli. Nobelov odbor je poudaril njeno neomajno prizadevanje za ohranjanje plamena demokracije v vse večji temi. Kljub temu, da ji je bila onemogočena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2024 proti Nicolasu Maduru, njeno delo ostaja izjemnega pomena.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025 za njeno neutrudno promocijo demokracije. Norveški Nobelov odbor jo je pohvalil kot poenotitveno figuro v venezuelski politični opoziciji in kot izjemen primer civilnega poguma v Latinski Ameriki. Machado je ob prejemu nagrade izrazila šokiranost.