Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je po ujetju Nicolása Madura s strani ameriških sil napovedal, da bodo ZDA vodile Venezuelo do vzpostavitve pravičnega in uravnoteženega prehoda oblasti. Trump je izrazil dvom o sposobnosti opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado za vodenje države, češ da nima zadostne podpore in ugleda znotraj Venezuele. Kljub temu Machado, ki je bila leta 2025 nominirana za Nobelovo nagrado za mir, poziva k takojšnjemu prevzemu oblasti s strani Edmunda Gonzáleza Urrutie. Operacija, ki je privedla do Madurovega odhoda, je sledila večkratnim zavrnitvam venezuelskega režima, da bi dosegel dogovor z Washingtonom. Medtem ko ameriška administracija načrtuje naslednje korake za stabilizacijo države, latinskoameriške sosede, vključno s honduraško Nacionalno stranko, izražajo podporo ameriškemu posredovanju in si prizadevajo za vrnitev demokracije v regijo. Ključno vprašanje ostaja, kdo bo dolgoročno prevzel vodenje države, saj Trumpova administracija očitno išče alternativne rešitve izven trenutnega opozicijskega vodstva.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po desetletju vladanja in močnega pritiska Združenih držav Amerike odstranjen z oblasti in zajet s strani ameriških sil. Operacija, ki je vključevala neposredne napade na strateške točke po državi, je končala Madurov mandat, ki sta ga zaznamovala represija in gospodarski zlom. Po navedbah ameriških virov je prijetje Madura ustvarilo politični vakuum, saj nobena od opozicijskih ali vladnih osebnosti trenutno nima zadostne politične legitimnosti ali širše mednarodne podpore za takojšen prevzem oblasti. Dogodek je sprožil mešane odzive v regiji; medtem ko nekateri proslavljajo konec avtokratskega režima, v Braziliji in drugod v Latinski Ameriki vlada zaskrbljenost zaradi destabilizacije in nepredvidljivih posledic ameriškega vojaškega posredovanja. Padec Madura sledi stopnjevanju napetosti, ki so se v zadnjih mesecih odražale v zračnih napadih na venezuelsko kopno in neposrednem vojaškem pritisku administracije Donalda Trumpa, kar je državo pripeljalo na rob popolnega kaosa.

Donald Trump je izjavil, da bodo ameriška naftna podjetja vložila milijarde dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, saj želi ZDA izkoristiti "ogromno" naftno bogastvo Venezuele. Izvoz venezuelske nafte je bil ohromljen zaradi političnih nemirov in blokade tankerjev, ki jo je napovedal Trump. Trumpova administracija je tudi nakazala, da bi lahko sledile podobne akcije v drugih državah.

Ameriška obveščevalna agencija Cia je po poročanju časnika The New York Times vzpostavila mrežo virov znotraj ožjega kroga venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar ji je omogočalo podroben nadzor nad njegovim gibanjem in delovanjem. Trenutna lokacija Madura ostaja neznana, nekateri člani njegovega kabineta pa so se domnevno umaknili na varno. Razkritje o vohunjenju prihaja v času povečanih napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so informacije o Madurovih aktivnostih ključne za ameriško zunanjostrateško načrtovanje. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je bil o razmerah v Venezueli podrobno obveščen na brifingu za nacionalno varnost na Floridi, je že v preteklosti odobril prikrite operacije Cie v tej latinskoameriški državi. Poročila kažejo, da so se ameriške obveščevalne dejavnosti stopnjevale hkrati z vojaško prisotnostjo ZDA v bližini Venezuele, kar je Madurov režim označil za neposredno grožnjo suverenosti države. Kljub zanikanju venezuelskega vrha o notranjih razpokah, prisotnost virov Cie znotraj vlade nakazuje na resno spodkopavanje Madurove avtoritete.

Nicolása Madura so po zajetju v Venezueli prepeljali v letalsko bazo Stewart Air National Guard v New Yorku. Po poročanju ameriških medijev naj bi ameriška operacija zahtevala približno 40 življenj. Na spletu je zaokrožil posnetek Madura v lisicah in natikačih med 'Perp Walkom'. Satelitski posnetki razkrivajo obseg uničenja po ameriškem vojaškem posegu. Macron je 'sprejel na znanje' konec 'diktature'.

Nicolása Madura so po zajetju v Venezueli prepeljali v New York. Venezuelska diaspora je v Santo Domingu in na Obelisku množično proslavljala padec njegovega režima.

Nicolása Madura in njegovo ženo so po aretaciji prepeljali na mednarodno letališče Stewart severno od New Yorka, od koder ju bodo s helikopterjem prepeljali na Manhattan. Ameriške zvezne oblasti Madura obravnavajo kot narkobosa. Aretirali so ga v njegovi rezidenci Miraflores v Caracasu. Po poročanju romunskih medijev so ga odpeljali v pripor v New Yorku, v prostore Uprave za boj proti drogam na Manhattanu.

ZDA naj bi v vojaški operaciji v Venezueli aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je zahtevala njuno takojšnjo izpustitev. Pojavile so se špekulacije, da naj bi Rodríguezova »izročila« Madura ZDA.

Predsednika Venezuele, Nicolása Madura, so po prijetju v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu, prepeljali v New York. Tam so ga z vrečo na glavi in vklenjenega izkrcali z letala. V Venezueli so se državljani odzvali različno, nekateri so prijetje slavili, drugi so bili zaskrbljeni. Venezuelski državljani, ki živijo v Monterreyju, so prav tako proslavljali njegovo aretacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike ponovno uveljavile Monroejevo doktrino kot temelj svoje zunanje politike na zahodni polobli. V izjavi je Trump poudaril nujnost ponovne vzpostavitve ameriške premoči v regiji in napovedal aktivno politično posredovanje v Venezueli. Kritiziral je prejšnje administracije, ker niso ukrepale ob razlastitvah ameriških naftnih podjetij v regiji, s čimer je neposredno nagovoril interese energetskega sektorja pod vodstvom režima Nicolása Madura. Napoved ponovne uveljavitve doktrine iz 19. stoletja, ki temelji na načelu »Amerika Američanom«, signalizira konec obdobja neposrednega nevmešavanja in napoveduje tako imenovano »diplomacijo topnjač«. Trumpova administracija s tem korakom utemeljuje povečan pritisk na Caracas, ki vključuje gospodarski embargo in grožnje z vojaškimi ukrepi. Po mnenju analitikov gre za poskus dokončne gospodarske osamitve Venezuele in prisilne zamenjave tamkajšnjega režima, kar bi Washingtonu omogočilo ponoven dostop do največjih svetovnih zalog nafte.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so posebne vojaške enote Združenih držav Amerike v obsežni nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so operacijo izvedle elitne enote Delta Force, ki so par pridržale v močno utrjenem bivališču in ga z letalom že prepeljale iz države. Maduro se trenutno nahaja na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima, od koder bo prepeljan v New York, kjer ga čakajo obtožbe zaradi narkoterorizma, trgovine s kokainom in nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je v nagovoru javnosti poudaril, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen prehod oblasti. Napovedal je tudi takojšen vstop ameriških naftnih podjetij na venezuelski trg z namenom obnove uničene infrastrukture in izkoriščanja naftnih rezerv. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je operacijo ostro obsodila in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, ki ga še vedno priznava za edinega legitimnega voditelja države. Mednarodni odzivi so močno deljeni; medtem ko Rusija in Kitajska dejanje označujeta za oboroženo agresijo, nekateri latinskoameriški voditelji in del venezuelske opozicije dogajanje pozdravljajo kot konec diktature.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen letalski in kopenski napad na Caracas, v katerem so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force ob podpori agencije CIA, označil za "briljantno" in potrdil, da so Madura že prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bo odpeljan v New York. Tam se bo soočil z obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nedovoljene posesti orožja. Operacija je sledila večmesečnemu stopnjevanju napetosti in ameriškim blokadam venezuelskega naftnega sektorja. Trump je v izjavi za javnost napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija oblasti. Napovedal je tudi obsežne investicije ameriških energetskih podjetij v venezuelsko naftno infrastrukturo, s čimer naj bi državo ponovno naredili donosno. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških skupnostih v ZDA in Čilu izbruhnila praznovanja, so Kolumbija, Rusija in Združeni narodi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in nevarnosti regionalne destabilizacije.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je novico potrdil v zgodnjih jutranjih urah in pojasnil, da so ju z letalom že prepeljali iz države, trenutno pa se nahajata na ameriški bojni ladji USS Iwo Jima na poti v New York. Tam se bosta spopadla z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami, ki jih je vložilo zvezno tožilstvo. Operacija, ki jo je Trump označil za »briljantno«, je vključevala letalske napade na strateške cilje v Caracasu in kopensko posredovanje elitnih enot Delta Force. Po navedbah Bele hiše v operaciji ni bilo smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki, kljub močno zastraženim predsedniškim objektom, ki so jih ameriške sile premagale s hitrim in silovitim napadom. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varno tranzicijo oblasti in stabilizacijo države, hkrati pa nameravajo v državo poslati ameriška naftna podjetja za obnovo energetske infrastrukture. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in zahtevala dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju, medtem ko je Rusija operacijo označila za nedopustno oboroženo agresijo. Svetovni voditelji so ob dogodku razdeljeni; nekateri pozdravljajo padec diktatorja, drugi pa opozarjajo na nevaren precedens v mednarodnem pravu.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil obsežen vojaški napad Združenih držav na Venezuelo in aretacijo Nicolása Madura. Trump je dejal, da ne bo dovolil, da bi venezuelsko državo nadzorovale bolivarijanske sile in napovedal, da so pripravljeni na drugi, še večji napad, če bo potrebno. Predsednik Boric je obsodil napad ZDA in pozval k mirni rešitvi krize v Venezueli.

Po aretaciji predsednika Madura in ameriški vojaški intervenciji v Venezueli, se pojavljajo različni scenariji za prihodnost države. Podpredsednica Delcy Rodríguez naj bi po nekaterih virih pobegnila v Rusijo. Kljub temu je Rodríguezova izjavila, da Venezuela ne bo kolonija nobene države in poudarila, da je edini predsednik Venezuele Nicolás Maduro.

Nicolása Madura so zajele ameriške sile v Fuerte Tiuna, največjem vojaškem kompleksu v Caracasu. Venezuelci v Caracasu, Chicagu in Monterreyju so se na zajetje odzvali z mešanico veselja in zaskrbljenosti glede prihodnosti.

Čilska in urugvajska politična koalicija Frente Amplio sta ostro obsodili ameriško vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Po mnenju teh političnih sil dejanje predstavlja brutalno kršitev mednarodnega prava, suverenosti in pravice narodov do samoodločbe. Koalicija, ki ji pripada tudi čilski predsednik Gabriel Boric, je opozorila, da gre za nevaren presedan, ki bo pustil trajne posledice v celotni regiji in pomeni prelomnico v latinskoameriških odnosih. Operacija, ki so jo izvedle oborožene sile Združenih držav Amerike, je sprožila val solidarnosti s venezuelskim ljudstvom med levosredinskimi silami, medtem ko so nekateri desni politiki, kot je José Antonio Kast, pozvani, naj se ne podrejajo interesom tujih sil. Nasprotno pa so nekateri nacionalistični politiki, denimo urugvajski senator Javier García, poudarili, da med "svobodno Venezuelo" in "Madurovo kriminalno diktaturo" ni srednje poti. Dogajanje sledi večmesečnim stopnjevanjem napetosti, vključno z ameriškimi pomorskimi operacijami v Karibskem morju pod krinko boja proti trgovini z drogami, kar je Venezuela že predhodno označila za sovražno delovanje.

Donald Trump je izjavil, da María Corina Machado nima potrebne podpore ali spoštovanja za vodenje Venezuele. Poudaril je, da bi bilo za voditeljico opozicije zelo težko voditi južnoameriško državo. ZDA niso specificirale, kako naj bi izgledala 'administracija' Venezuele.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljanten uspeh, ki je bil načrtovan več mesecev. Po navedbah Bele hiše sta bila Maduro in Floresova s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Napad je vključeval serijo eksplozij v prestolnici Caracas, tarče pa so bili ključni vojaški in vladni objekti, vključno s predsedniško palačo. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je napad obsodila kot imperialistično agresijo in državljane pozvala k uporu, medtem ko so se v sosednji Kolumbiji že začeli pripravljati na morebiten množičen priliv beguncev. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele do varnega prehoda oblasti, hkrati pa je izrazil močan interes za obnovo in nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu.

Združeni narodi so označili ameriško posredovanje v Venezueli za nevaren precedens. Dokumenti iz Bele hiše kažejo, da je bil nafta ključni motiv za posredovanje Trumpove administracije, čeprav so uradno kot razloge navajali trgovino z drogami in migracije. Trump je opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden po aretaciji Nicolása Madura. Maduro je bil leta 2020 obtožen v New Yorku. Varnostni svet ZN bo o dogodkih razpravljal v ponedeljek.