Po aretaciji predsednika Madura in ameriški vojaški intervenciji v Venezueli, se pojavljajo različni scenariji za prihodnost države. Podpredsednica Delcy Rodríguez naj bi po nekaterih virih pobegnila v Rusijo. Kljub temu je Rodríguezova izjavila, da Venezuela ne bo kolonija nobene države in poudarila, da je edini predsednik Venezuele Nicolás Maduro.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljanten uspeh, ki je bil načrtovan več mesecev. Po navedbah Bele hiše sta bila Maduro in Floresova s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Napad je vključeval serijo eksplozij v prestolnici Caracas, tarče pa so bili ključni vojaški in vladni objekti, vključno s predsedniško palačo. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je napad obsodila kot imperialistično agresijo in državljane pozvala k uporu, medtem ko so se v sosednji Kolumbiji že začeli pripravljati na morebiten množičen priliv beguncev. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele do varnega prehoda oblasti, hkrati pa je izrazil močan interes za obnovo in nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto razkril, da se venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores nahajata na krovu ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Trump je informacijo potrdil v telefonskem pogovoru za televizijo Fox News, kjer je izpostavil presenetljiv razvoj dogodkov v odnosih med državama. Ta premik sledi obdobju intenzivnih vojaških in diplomatskih pritiskov ZDA na venezuelski režim, vključno s preteklimi obtožbami o trgovini z mamili. Obenem je Trump zanikal navedbe, da bi se o vprašanju Madura pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom med njunim zadnjim telefonskim klicem, kar kaže na vzdrževanje ločenih diplomatskih poti z Moskvo glede latinskoameriškega vprašanja. Na dogajanje se je ostro odzvala nekdanja predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi, ki je Trumpovo ravnanje označila za hinavsko. Pelosijeva je poudarila neskladje med pregonom Madura zaradi mamil in lanskoletno Trumpovo pomilostitvijo nekdanjega honduraškega predsednika Juana Orlanda Hernándeza, ki je bil prav tako obsojen zaradi vpletenosti v trgovino z drogami. Trenutno dogajanje nakazuje na morebiten preobrat v dolgoletni krizi, vendar podrobnosti o naravi bivanja Madura na ameriški ladji ostajajo nejasne.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, ki je privedla do padca venezuelskega predsednika Nicolása Madura, izrazil opozorilo kubanskemu režimu. Rubio je v izjavi poudaril, da bi morale biti oblasti v Havani po dogodkih v Venezueli upravičeno zaskrbljene glede svoje prihodnosti. Operacija, ki je končala Madurovo vladavino, po besedah ameriških predstavnikov pomeni pomemben premik v regionalni politiki. Predsednik Donald Trump je ob tem dodal, da so razmere na Kubi v marsičem podobne tistim v Venezueli. Izpostavil je, da je cilj ameriške administracije pomoč kubanskemu ljudstvu v boju proti dolgoletnemu kastrizmu. Ameriška diplomacija padec venezuelskega režima vidi kot jasen signal preostalim avtoritarnim sistemom v regiji, da se pritiski za demokratične spremembe stopnjujejo.

Donald Trump je objavil fotografije iz improvizirane 'Situation Room' v Mar-a-Lagu, ki prikazujejo njega in njegovo ekipo med spremljanjem napadov v Venezueli, ki so pripeljali do zajetja Nicolása Madura. Na fotografijah so poleg Trumpa vidni tudi uradniki, kot je Marco Rubio, državni sekretar. Medtem ko so se pojavljale lažne fotografije zajetega Madura, je Trump delil edino pristno fotografijo, na kateri je Maduro v lisicah in ga spremlja DEA.

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo in da ne bo dovolil ponovitve prejšnjih razmer. Prav tako je omenil, da ZDA ne bodo oklevale poslati vojakov, če bo to potrebno. Opozoril je tudi predsednika Kolumbije, da bi ga lahko doletela enaka usoda kot Madura.

Donald Trump je po zajetju Nicolasa Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo do varne tranzicije oblasti. Priznal je odgovornost za vojaške operacije v Venezueli in napovedal vstop velikih ameriških naftnih podjetij v državo, da bi »nafta tekla, kot mora«. Ta poteza je sprožila močne odzive v mednarodni skupnosti.

Nicolása Madura so po zajetju v Venezueli prepeljali v letalsko bazo Stewart Air National Guard v New Yorku. Po poročanju ameriških medijev naj bi ameriška operacija zahtevala približno 40 življenj. Na spletu je zaokrožil posnetek Madura v lisicah in natikačih med 'Perp Walkom'. Satelitski posnetki razkrivajo obseg uničenja po ameriškem vojaškem posegu. Macron je 'sprejel na znanje' konec 'diktature'.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas, označil za "briljantno" in potrdil, da so Madura z območja predsedniške palače, ki jo je opisal kot utrdbo, prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima. Od tam bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mamili. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot "imperialistični napad" in poročala o eksplozijah na strateških vojaških in komunikacijskih objektih, medtem ko so se v prestolnici in drugih mestih pojavile težave z oskrbo z električno energijo. Po besedah ameriške pravosodne ministrice Pam Bondi se bosta Maduro in Floresova soočila s polno težo ameriškega pravosodja zaradi zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, ter nakazal močan interes za vključitev ameriških naftnih podjetij v prenovo venezuelske naftne industrije. Rusija in Kolumbija sta izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vojaške agresije, medtem ko so nekateri opozicijski krogi v izgnanstvu dogodek pozdravili kot začetek nove dobe za državo.

Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da so v New Yorku vložili uradno obtožnico proti nekdanjemu venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Dogodek sledi njunemu pridržanju s strani ameriških sil v soboto, 3. januarja, ki so ga izvedli v zgodnjih jutranjih urah v Caracasu. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura in Floresovo z helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, ki je nameščena v Karibskem morju, od koder bosta potovala v Združene države Amerike na sojenje. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij delil fotografije Madura v vklenjenega v lisice in razkril podrobnosti operacije. Po besedah predsednika bodo obema sodili pred sodiščem v New Yorku zaradi več kaznivih dejanj, povezanih z njunim delovanjem v Venezueli. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so Združene države Amerike Madura že dlje časa obtoževale narkoterorizma in kršitev človekovih pravic.

Ameriške oblasti so v zadnjih urah pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo val praznovanja med venezuelsko diasporo po vsem svetu. Voditeljica opozicije María Corina Machado je v posebnem sporočilu za javnost, objavljenem 3. januarja 2026, razglasila "uro svobode" in poudarila, da se bo Maduro zdaj moral soočiti z mednarodnim pravosodjem zaradi obtožb o zločinih proti človečnosti in narkoterorizmu. Machado in opozicijski kandidat Edmundo González sta že nekaj dni pred tem dogodkom leto 2026 označila za "leto svobode", kar nakazuje na vnaprejšnjo koordinacijo ali pričakovanje političnega preobrata. Pridržanje Madura je sledilo stopnjevanju napetosti in dolgotrajnim prizadevanjem Združenih držav Amerike za njegovo odstranitev z oblasti. Po navedbah poročil so se Venezuelci zbrali pred veleposlaništvi v Limi, Miamiju in drugih svetovnih prestolnicah, kjer so proslavljali konec Madurovega režima, ki je trajal več kot desetletje. Ameriška operacija v Venezueli predstavlja vrhunec večletnih diplomatskih in pravosodnih pritiskov na Caracas, s čimer se odpirajo vrata za morebitno mirno politično tranzicijo v tej z nafto bogati južnoameriški državi. Opozicija je državljane že pozvala k pripravljenosti na izvajanje načrta za vzpostavitev demokratičnega reda.

Po zajetju Madura je ameriški predsednik Trump napovedal, da bo ameriško zavezništvo z Venezuelo zagotovilo, da bodo Venezuelci bogati, neodvisni in varni. Poudaril je, da je aretacija Madura opozorilo drugim državam in dokaz o prevladi ZDA na zahodni polobli. Trump je izrazil dvome o sposobnosti Marie Corine Machado za vodenje Venezuele in opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petroja, naj bo previden.

Donald Trump je izjavil, da bodo ameriška naftna podjetja vložila milijarde dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, saj želi ZDA izkoristiti "ogromno" naftno bogastvo Venezuele. Izvoz venezuelske nafte je bil ohromljen zaradi političnih nemirov in blokade tankerjev, ki jo je napovedal Trump. Trumpova administracija je tudi nakazala, da bi lahko sledile podobne akcije v drugih državah.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne pride do tranzicije. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez se s tem ne strinja in vztraja, da je Maduro edini predsednik. Pojavljajo se tudi vprašanja o zakonitosti ameriškega posredovanja in ali bi moral Trump o napadu obvestiti kongres.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času, ko so prestolnico Caracas in več drugih zveznih držav pretresle močne eksplozije. Maduro in Floresova sta bila s helikopterjem prepeljana iz države, trenutno pa se po navedbah ameriške administracije nahajata na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima na poti v New York. ZDA so proti Maduru in njegovi soprogi že vložile obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo mogoč varen in razumen prehod oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo. Venezuelska vlada je dejanje označila za agresijo brez primere in zahteva dokaz, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Rusija in Kitajska sta napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je 3. januarja 2026 razglasila začetek demokratične tranzicije v državi, potem ko je bil dolgoletni predsednik Nicolás Maduro ujet in predan mednarodnemu pravosodju. Machado je v uradni izjavi poudarila, da je napočil "čas svobode", hkrati pa je potrdila pripravljenost opozicije na prevzem oblasti. Po njenih besedah se bo Maduro zdaj moral soočiti z obtožbami za zločine proti človečnosti in druga kazniva dejanja, storjena nad venezuelskimi državljani. Preobrat v državi sledi stopnjevanju napetosti, v katerem so Združene države Amerike po navedbah opozicije "uveljavile zakon". Pozivi k tranziciji vključujejo vzpostavitev institucionalnega reda, izpustitev političnih zapornikov in nujno oživitev gospodarstva, ki ga je večletna kriza močno prizadela. Machado je državljane pozvala k enotnosti v procesu obnove države, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja razplet dogodkov po padcu Madurovega režima.

Donald Trump je izjavil, da María Corina Machado nima potrebne podpore ali spoštovanja za vodenje Venezuele. Poudaril je, da bi bilo za voditeljico opozicije zelo težko voditi južnoameriško državo. ZDA niso specificirale, kako naj bi izgledala 'administracija' Venezuele.

Generalna tožilka Združenih držav Amerike Pam Bondi je sporočila, da so v New Yorku vložili kazensko obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Obtožnica ju bremeni vpletenosti v narko-terorizem, kar predstavlja novo stopnjevanje pritiska Washingtona na venezuelski režim. Objava obtožnice sledi nedavnim ameriškim vojaškim napadom na strateške položaje v Venezueli, ki so bili po navedbah ameriške administracije nujni za zaščito nacionalnih interesov. Venezuelski generalni tožilec Tarek William Saab se je na dogajanje odzval z ostrimi obtožbami na račun Združenih držav Amerike. Saab je Washington označil za neposredno odgovornega za morebitno ogrožanje varnosti predsednika in njegove soproge. V svojem nagovoru na državni televiziji je zahteval posredovanje Organizacije združenih narodov ter poudaril, da so ZDA prešle z retoričnih groženj k neposrednemu nasilju. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj Caracas ameriške poteze interpretira kot poskus nasilne menjave oblasti.

Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da so bile v vojaški operaciji v Caracasu pridržane ključne osebnosti venezuelskega vrha, vključno s predsednikom Nicolásom Madurom in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške generalne tožilke bodo ujetnika prepeljali v New York, kjer se bosta na zveznem sodišču spopadla z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami. Operacija, ki je pretresla mednarodno javnost, pomeni dramatičen preobrat v večletnih prizadevanjih Združenih držav Amerike za uveljavitev pravne odgovornosti venezuelskega vodstva. Generalna tožilka je ob tem poudarila, da bosta Maduro in Floresova deležna celotne teže ameriškega pravosodnega sistema. Obtožnica jima očita sodelovanje v kriminalnih dejavnostih, ki vključujejo organiziran kriminal in ogrožanje varnosti z vpletenostjo v mednarodno trgovino s prepovedanimi substancami. Dogodek je sprožil takojšnje odzive po vsem svetu, medtem ko ameriške oblasti pripravljajo teren za začetek sodnega procesa, ki bo potekal pod strogimi varnostnimi ukrepi v New Yorku.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na pogovore z Združenimi državami Amerike o preprečevanju trgovine z drogami, sprejemu ameriških investicij v venezuelski naftni sektor in sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Maduro je že v preteklosti izrazil željo po dialogu z Donaldom Trumpom, kljub zaostrenim pritiskom ZDA na Venezuelo.