Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je ponovno odprla zračni prostor nad Karibi po napadu ZDA na Venezuelo.

Zajem Nicolása Madura s strani ZDA je sprožil različne odzive v Latinski Ameriki, od obsodb do navdušenja. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in opozoril na nevaren precedens. Sočasno so se odzvali tudi kongresni voditelji v južni Kaliforniji.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so označile začetek obsežnega ameriškega vojaškega napada na to južnoameriško državo. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem potrdil, da so elitne enote Delta Force v koordinaciji z organi pregona uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Washingtona sta bila oba že izgnana iz države in bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamil. Operacija je sledila večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim napadom na morske in kopenske cilje, povezane z režimom. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sprva dejala, da lokacija predsednika ni znana, ter od ZDA zahtevala dokaz o življenju. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah in Miamiju ob Madurovem padcu proslavljali, so zaveznice, kot sta Rusija in Iran, ostro obsodile ameriško »vojaško agresijo«. Ameriška administracija je operacijo označila za »briljantno« in napovedala, da ne bo dovolila, da bi oblast v Venezueli prevzel kdor koli iz Madurovega kroga.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o sporazumu za preprečevanje trgovine z mamili in sprejem ameriških naložb v venezuelski naftni sektor. Kljub temu pa se leta 2026 pričakujejo ameriški zračni napadi na Venezuelo.

Po ameriški vojaški operaciji, ki je pripeljala do aretacije Nicolása Madura, so ZDA izrazile namen »voditi« tranzicijo v Venezueli. Ameriški predsednik Trump trdi, da bo ZDA povrnila nafto, ki naj bi jo Venezuela ukradla, čeprav strokovnjaki dvomijo o pravni podlagi za takšno zahtevo. Operacija je povzročila padec cen nafte. Senator Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev kot kršitev mednarodnega prava, medtem pa je danski veleposlanik opozoril na obrambne vezi glede ozemlja Grenlandije po provokativnem zapisu MAGA.

ZDA naj bi v vojaški operaciji v Venezueli aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je zahtevala njuno takojšnjo izpustitev. Pojavile so se špekulacije, da naj bi Rodríguezova »izročila« Madura ZDA.

Švicarska policija je tri dni po uničujočem požaru v lokalu Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana identificirala prve štiri smrtne žrtve. Po navedbah kantonalne policije Valais gre za švicarske državljane, stare med 16 in 21 let. Med identificiranimi so dve dekleti, stari 21 in 16 let, ter dva fanta, stara 18 in 16 let. Njihove posmrtne ostanke so že predali družinam, medtem ko forenzične ekipe nadaljujejo z identifikacijo preostalih žrtev, kar otežujejo hude opekline na truplih. V tragediji, ki se je zgodila med praznovanjem novega leta, je po uradnih podatkih umrlo 40 ljudi, 119 pa jih je bilo poškodovanih. Identifikacijski postopki potekajo s pomočjo analize DNK in v sodelovanju z Inštitutom za sodno medicino ter enoto za identifikacijo žrtev nesreč (DVI). Nekatere izmed huje poškodovanih oseb bodo zaradi specifičnih potreb zdravljenja opeklin prepeljali v specializirane bolnišnice v tujini. Oblasti so poudarile, da preiskava o vzrokih požara še poteka, nadaljnje informacije pa bodo javnosti posredovali takoj, ko bo to mogoče.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle vojaški napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Venezuelska vlada zahteva dokaze, da je Maduro še živ. Ameriški zakonodajalci so se različno odzvali na napad in aretacijo.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Po Trumpovem posredovanju v Venezueli se je cena bitcoina dvignila proti 93.000 dolarjem, saj je Trump opozoril Kolumbijo in Mehiko. Kritiki so opazili Trumpovo zaspanost med tiskovno konferenco o napadu. Intervencija je sprožila razpravo o spremembi režima v Veliki Britaniji, pri čemer nekateri mediji kritizirajo poročanje BBC in Guardiana. Trumpova izjava o "vodenju" Venezuele s strani ZDA je spodbudila zanimanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron. Uvedba izraza "Donroejeva doktrina" za upravičevanje invazije pa je sprožila zaskrbljenost med zavezniki.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je izrazil nestrinjanje s Trumpovim zadržanjem venezuelskega predsednika Madura. Zelenski je namignil, da bi moral Trump podobno ukrepati tudi proti Putinu. Ameriški mediji, kot sta The New York Times in The Washington Post, so bili o tajnem napadu ZDA na Venezuelo obveščeni tik pred začetkom, vendar niso objavili informacij na zahtevo Trumpove vlade.

Ameriško pravosodno ministrstvo je razkrilo nove podrobnosti obtožnice proti Nicolasu Maduru, njegovi soprogi Cilii Flores in njunemu sinu Nicolasu Ernestu Maduru Floresu. Obtožnica, vložena na sodišču v južnem okrožju New Yorka, Madura in njegove sodelavce obtožuje desetletnega sodelovanja z najnevarnejšimi narkokriminalci in narkoteroristi na svetu. Trgovina s kokainom naj bi potekala celo iz predsedniškega hangarja.

Po zajetju Nicolása Madura so v Santiagu potekala praznovanja. V Latinski Ameriki je ameriška intervencija povzročila razdeljenost med državami. Guvernerji brazilskih zveznih držav Goiás in Paraná so javno podprli ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Mehiška vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum je v uradnem sporočilu ostro obsodila enostransko vojaško akcijo Združenih držav Amerike na ozemlju Venezuele. Napad, ki so ga ameriške sile izvedle v Caracasu in drugih mestih, je po navedbah mehiških oblasti vključeval tudi zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Mehika je v svojem odzivu poudarila nujnost spoštovanja mednarodnega prava in suverenosti držav ter pozvala Združene narode k takojšnjemu ukrepanju. Ostra obsodba Mehike sledi stopnjevanju napetosti, ki se je začelo s prvimi napadi ameriških brezpilotnih letal na venezuelsko infrastrukturo konec decembra. Mehiška predsednica je izrazila odločno nasprotovanje zunanji vojaški intervenciji in opozorila na destabilizacijske učinke takšnih dejanj v regiji. Odnosi med državami v Latinski Ameriki ostajajo napeti, saj Mehika vztraja pri diplomatski rešitvi sporov pod okriljem večstranskih mednarodnih organizacij.

Cilia Flores, po poklicu odvetnica, je postala prva dama Venezuele leta 2013. Že več kot tri desetletja je predana bolivaričnemu procesu in velja za steber chavistične moči. Svojo politično pot je začela ob Nicolásu Maduru v gibanju, ki je ustvarilo temelje za kasnejši politični razvoj.

Po aretaciji Nicolása Madura so v ZDA sprožili pravna vprašanja glede zakonitosti ameriških dejanj in nadzora nad Venezuelo. Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila obtožena zarote pri uvozu kokaina. Venezuelci na Floridi so proslavljali Madurovo odstranitev. Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele venezuelsko nafto, kar je sprožilo kritike o ozadju vojne proti drogam, saj pravne podlage za to ne obstajajo. Ob aretaciji je bil Maduro posnet pred kamero agencije DEA.

V Portoriku so oblasti v soboto zaprle sedem ključnih letališč, vključno z glavnim mednarodnim letališčem v San Juanu, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaški napad na strateške cilje v Venezueli. Izvršni direktor pristaniških oblasti v Portoriku Norberto Negrón je pojasnil, da so poleg letališča Luis Muñoz Marín zaprli še mednarodni letališči v mestih Aguadilla in Ponce ter regionalna letališča v krajih Isla Grande, Ceiba, Culebra in Vieques. Ukrep so sprejeli zaradi zagotavljanja varnosti v zračnem prostoru, ki ga nadzoruje ameriška Zvezna uprava za letalstvo (FAA). Zračni prostor nad glavnim letališčem v San Juanu je ostal zaprt do nedelje zjutraj po lokalnem času, kar je povzročilo velike motnje v letalskem prometu po celotnem Karibskem otočju. Upravljavec letališča, podjetje Aerostar Holdings, je v sodelovanju z državnimi organi nudilo pomoč potnikom, ki so obtičali na terminalih. Odločitev o popolni zaustavitvi poletov je bila neposreden odziv na tveganja, ki jih je povzročila nenadna zaostritev vojaških napetosti med Washingtonom in Caracasom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je obsodil ameriško agresijo nad Venezuelo. Nicolása Madura so po ujetju prepeljali v New York, kjer je bil zaprt. Francoski predsednik Macron je "vzel na znanje" konec "diktature". Po Madurovi aretaciji je Delcy Rodriguez bila imenovana za začasno predsednico Venezuele.

Strmoglavljenje Madura je v Venezueli povzročilo praznovanja in nasprotovanja. Razkriti so bili tudi Trumpovi ultimati Maduru, vključno s ponudbo za emigracijo v Turčijo. Nova anketa je pokazala nizko podporo Američanov Trumpovemu vojaškemu posredovanju. Analitiki so opozorili, da poteze Trumpa v Venezueli napovedujejo novo globalno ureditev in novo energetsko doktrino, ki sledi menjavi režima z izkoriščanjem naravnih virov.