APDEJT.si

Zadruga European Sleeper, ki že upravlja nočni vlak med Brusljem in Prago, bo marca 2026 ponovno vzpostavila linijo Pariz-Berlin, ki jo je francoska železniška družba SNCF opustila. Rezervacije bodo odprli 16. decembra, prva vožnja pa je načrtovana za 26. marec 2026.

Bolgarija in Severna Makedonija sta ponovno potrdili dogovor o gradnji železniškega koridorja VIII, ki bo povezal Sofijo in Skopje. Podpredsednika vlad in ministra za transport, Grozdan Karadžov in Aleksandar Nikoloski, sta podpisala sporazum v Gueshevu. Projekt vključuje gradnjo železniškega tunela in je del transportnega koridorja Zahodni Balkan – Vzhodno Sredozemlje.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov je 5. novembra 2025 sprejel posebno predstavnico Evropske unije za Južni Kavkaz in gruzijsko krizo, Magdaleno Grono. Pogovarjali so se o trenutnem stanju in perspektivah sodelovanja med Azerbajdžanom in Evropsko unijo (EU), ter o mirovnem procesu med Azerbajdžanom in Armenijo. Evropska unija je pripravljena podpreti mirovna prizadevanja.

Zaradi dolgotrajne zaustavitve delovanja vlade ZDA je ameriška vlada napovedala zmanjšanje števila letov na 40 večjih letališčih. Zmanjšanje naj bi začelo veljati v petek, prizadelo pa bo milijone potnikov.

Evropska komisija je predlagala ambiciozen načrt za vzpostavitev hitre železniške mreže, ki bi do leta 2040 povezala glavna mesta Evropske unije. Cilj je skrajšati potovalne čase med mesti, na primer med Berlinom in Københavnom, kjer bi se potovanje skrajšalo s sedem na štiri ure. Ta pobuda bi omogočila hitrejša in enostavnejša potovanja po Evropi.

Evropska komisija želi skrajšati čas potovanja z vlakom med evropskimi metropolami do leta 2040. Načrt vključuje hitre železniške povezave, ki bi omogočale hitrosti 200 km/h ali več. Na primer, potovanje med Berlinom in Köbenhavnom naj bi trajalo štiri ure namesto sedem.

Letalski promet v Bruslju je bil moten zaradi več opažanj dronov. Starti so bili odpovedani, prišlo je do zamud. Prizadeta so bila tudi druga letališča in vojaške baze, vključno z Natovo bazo. Zaradi poročil o preletih dronov je moral obrambni minister Theo Francken prekiniti televizijsko oddajo.

Letalski promet na bruseljskem in lieškem letališču je bil v torek, 4. novembra, ponovno prekinjen zaradi opažanja dronov. Belgijski premier je sklical Svet za nacionalno varnost. Incidenti z droni so se dogajali tudi v bližini občutljivih lokacij, vključno z vojaškimi bazami, od katerih ena hrani ameriško jedrsko orožje. Poreklo dronov ostaja neznano. Premier Bart De Wever je pozval k ukrepanju.

Evropski parlament je potrdil nove predpise, po katerih prepoved vožnje, izrečena v eni državi članici EU, velja v vseh državah EU. Spremembe vključujejo tudi druge novosti na področju vozniških dovoljenj.

Po tem, ko je ruski odposlanec Kiril Dmitrijev predlagal gradnjo tunela "Putin-Trump" pod Beringovo ožino, ki bi povezal Rusijo in Združene države Amerike, je ideja pritegnila pozornost Bele hiše. Donald Trump naj bi idejo ocenil za "zanimivo". Dmitrijev je predlagal, da bi tunel zgradilo podjetje Boring Company Elona Muska, stroški pa naj bi znašali manj kot 8 milijard dolarjev.

Odbor za promet Evropskega parlamenta je sprejel stališče, da bi morali imeti potniki na evropskih letih pravico do brezplačnega vnosa majhne torbe in ročne prtljage na krov. Ta odločitev pričakovano zaostruje odnose z nacionalnimi vladami, ki imajo drugačne poglede na to vprašanje. Poleg tega se evropski poslanci pripravljajo na razpravo s Svetom EU o standardih glede nadomestil v primeru zamud.

Po incidentih z droni v Münchnu so v Belgiji opazili petnajst neidentificiranih dronov nad vojaškim območjem blizu meje z Nemčijo. Belgijski minister za obrambo je potrdil prelete dronov nad belgijskim ozemljem.

Po izraelskem napadu na Globalno flotiljo Sumud so izbruhnili protesti v Južni Afriki, kjer so potekali predvsem v zdravstvenih ustanovah. V Italiji so sindikati napovedali splošno stavko, študentski protesti pa so zajeli večja univerzitetna središča. Protesti so potekali tudi v Karačiju, kjer so zahtevali izpust aktivistov flotilje in pozivali k nacionalnim protestom.

Po incidentu v Kopenhagnu, ko je bilo zaradi dronov začasno zaprto letališče Kastrup, so droni ponovno povzročili alarm na več danskih letališčih. Vojska preiskuje možnost, da za incidenti stoji "profesionalni akter".

Opažanja dronov so za več ur ohromila letališča v Köbenhavnu in Oslu. Danska premierka Mette Frederiksen je situacijo označila za napad. Preiskovalci preiskujejo ozadje dogodkov, identiteta upravljavcev dronov pa ostaja neznana. V Dánskem se pojavljajo ugibanja o morebitni vpletenosti Rusije, medtem ko norveške oblasti ostajajo bolj zadržane pri ocenah.

Po incidentih z neznanimi droni nad letališčem v Koebenhavnu, ki so za štiri ure prekinili letalski promet, je Danska obsodila "resen napad" na svojo infrastrukturo. Rusija je zanikala vpletenost, pri čemer je izjavila, da so obtožbe neutemeljene. General Jérôme Pellistrandi je opozoril na delno nemoč Nata v takšnih situacijah. Incidenti so se zgodili tudi v Oslu.

Po novem poročanju je kibernetski napad z izsiljevalsko programsko opremo prizadel večja evropska letališča, vključno z letališči v Londonu, Bruslju in Berlinu. Tarča napada je bil ameriški ponudnik tehnologije, kar je povzročilo motnje v sistemih za prijavo in zamude. Evropska agencija za kibernetsko varnost (ENISA) ni mogla potrditi natančne vrste kibernetskega napada, ki je povzročil motnje.

Ryanair bo to zimo zmanjšal število sedežev za lete v Španijo za milijon, predvsem na regionalnih letališčih. Razlog za to so višje pristojbine, ki jih je uvedel španski upravljavec letališč Aena. Kljub zmanjšanju števila letov na nekaterih območjih, bodo Balearski otoki, Madrid, Barcelona, Malaga in Kanarski otoki deležni dodatnih kapacitet.

Študija Greenpeace je razkrila, da je potovanje z vlakom v Evropi pogosto dražje od letalskega prevoza. V nekaterih primerih je vlak celo do 26-krat dražji od letala, kot kaže primer poti Barcelona-London. Francija je država, kjer je ta razlika najbolj izrazita. V zadnjih letih se je sicer konkurenčnost železniškega prometa nekoliko izboljšala.

Greta Thunberg in približno 200 aktivistov je blokiralo največjo norveško naftno rafinerijo. Zahtevali so konec norveške naftne industrije, organizatorji pa so napovedali nadaljevanje protestnega gibanja ves teden z različnimi manifestacijami.