APDEJT.si

Po nasilnih protestih v Muridkeju je policija v Punjabu aretirala najmanj 57 ljudi zaradi spodbujanja nemirov in širjenja propagande na spletu. Oblasti iščejo voditelja stranke TLP, Saada Rizvija, zaradi suma pranja denarja, pri čemer so pri njem doma našli večjo količino tuje valute in zlata. Zoper vodstvo TLP je bilo vloženih več kot 20 kazenskih ovadb. V Durgapurju je bil aretiran prijatelj posiljene študentke, s čimer je število aretiranih v tem primeru naraslo na šest.

Donald Trump in Xi Jinping sta se srečala v Busanu v Južni Koreji, kar je njuno prvo srečanje od leta 2019. Trump je pred srečanjem napovedal takojšnjo ponovno uvedbo jedrskih poskusov, pri čemer je kot razlog navedel poskuse drugih držav. Po srečanju s kitajskim predsednikom je Trump zapustil Južno Korejo brez komentarja.

V Peruju so izbruhnili množični protesti proti novemu predsedniku Joséju Jeriju, ki so terjali najmanj eno smrtno žrtev in več deset ranjenih. V prestolnici Lima naj bi razglasili izredne razmere. Medtem so propalestinski protestniki napovedali nadaljevanje demonstracij, kljub dogovoru o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, ki ga označujejo za 'zatiralski izraz'. Na Poljskem je sodišče preprečilo izročitev ukrajinskega moškega Nemčiji, osumljenega napada na plinovoda Severni tok. V Veliki Britaniji pa je Nigel Farage ponovil trditev, da je Zahod delno kriv za vojno v Ukrajini. Vodja ruskega državnega premoženjskega sklada je predlagal gradnjo podvodnega tunela med Rusijo in ZDA, ki bi ga poimenovali 'Putin-Trump'.

Donald Trump je Cii odobril tajne operacije v Venezueli, usmerjene proti narkokartelom. Kot razlog za to odločitev je navedel veliko količino drog. Neznano je, ali CIA načrtuje kakšne operacije v Venezueli ali gre za preventivni ukrep. Poročila tudi navajajo, da je Trumpova administracija odobrila Cii izvajanje smrtonosnih operacij v Venezueli in na Karibih.

Izgnani ruski oligarh Mihail Hodorkovski je izjavil, da Putin pošilja signale, da je pripravljen doseči dogovor s Trumpom glede Ukrajine. Zelenski je zavrnil možnost prepustitve dodatnih neokupiranih ozemelj Rusiji in izrazil pripravljenost za srečanje s Trumpom in Putinom. Obtožil je Rusijo, da zavlačuje prizadevanja za končanje spopadov v Ukrajini.

Izraelska vojska je obtožila Hamas kršitve dogovora o prekinitvi ognja s topniškimi napadi in streljanjem ostrostrelcev. ZDA so opozorile na načrtovani 'takojšnji' napad Hamasa na palestinske civiliste. Pojavljajo se tudi poročila o spopadih med Hamasom in različnimi klani.

Ruski predsednik Vladimir Putin je sporočil, da je Rusija uspešno preizkusila jedrski supertorpedo Posejdon. Po njegovih besedah je to orožje močnejše od 'Sarmata'. Testiranje je potrdila tudi ruska državna agencija TASS.

Ukrajina in Švedska sta podpisali pismo o nameri za razvoj zračnih zmogljivosti, kar bi lahko vodilo v nakup do 150 švedskih lovcev Gripen. Predvideni dobavni rok je približno tri leta. Ukrajina bo kupila letala najnovejše različice Jas 39 Gripen.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da bo Kremelj ocenil srečanje med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim šele po njegovem zaključku. Medtem je bilo napovedano, da bo Trump v četrtek opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kjer naj bi razpravljala o konfliktu v Ukrajini.

Donald Trump in Xi Jinping sta se v Južni Koreji dogovorila o prekinitvi trgovinske vojne in nadaljevanju trgovinskih pogovorov. Trump je napovedal možnost podpisa trgovinskega sporazuma s Kitajsko v kratkem času. Kitajski predsednik Xi Jinping je izjavil, da so nesoglasja med državama normalna.

Pakistan je zanikal poročila, da je ciljal na vodstvo talibanske obveščevalne službe v Kabulu, in potrdil, da je bil dogovor o 48-urni prekinitvi ognja dosežen na zahtevo talibanov. Pakistanski obrambni minister Khawaja Asif je izrazil nezaupanje v prekinitev ognja in obtožil Afganistan, da deluje kot posrednik Indije, hkrati pa izjavil, da je Pakistan pripravljen na spopad, če si ga bo Afganistan želel.

Donald Trump je zagotovil, da bo Hamas »uničen«, če ne bo spoštoval dogovora o prekinitvi ognja v Gazi. Dodal je, da ameriške sile ne bodo posredovale proti Hamasu, vendar bi Izrael hitro ukrepal, če bi bilo potrebno. Izrael je namreč že poročal o kršitvah premirja s strani Hamasa.

Hamas je po prekinitvi ognja okrepil nadzor nad območji Gaze, ki so jih zapustile izraelske sile, in ponovno aktiviral okoli 7.000 pripadnikov svojih varnostnih sil. Poročajo o nemirih med prebivalstvom v Gazi po tem, ko je Hamas javno usmrtil osem ljudi, obtoženih sodelovanja z Izraelom. Izrael je napovedal zaprtje prehoda Rafa na meji z Egiptom.

Izrael je sporočil, da bo sam določal, katere mednarodne sile bodo sprejemljive v prihodnji mirovni misiji v Gazi. Izraelski konvoj je prispel v Gazo, da bi pomagal pri iskanju posmrtnih ostankov Izraelcev, ki jih je ugrabil Hamas. Vodja Hamasa, Khalil al-Hayya, je izjavil, da bodo predali orožje, če se bo končala okupacija.

Finski predsednik Sauli Niinistö je v intervjuju pozval Evropo, naj se o varnostnih vprašanjih pogovarja neposredno z Rusijo, podobno kot to počne ameriški predsednik Trump. Opozoril je, da se Evropa ne bi smela prepustiti vlogi območja, kjer si velike sile delijo vpliv, in izpostavil potrebo po izobraževanju o varnosti v šolah.

Nato se odziva na vse večjo grožnjo, ki jo predstavljajo droni, še posebej po vdoru ruskih dronov in letal v zračni prostor držav članic. Obrambni ministri Nata so se srečali v Bruslju, kjer so razpravljali o novih ukrepih za okrepitev obrambe pred droni. Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je napovedal povečanje obrambe vzdolž vzhodne meje in integracijo obrambnih sistemov. Evropska unija medtem predlaga vzpostavitev "zidu dronov" za obrambo pred tovrstnimi grožnjami.

Kljub premirju v Gazi je izraelska vojska ubila dva Palestinca, vključno z otrokom, v južni Gazi. Dodatno je neeksplodirano izraelsko orožje ubilo še enega otroka v Khan Younisu. Izrael je oblastem v Gazi predal trupla 15 Palestincev v zameno za posmrtne ostanke izraelskega vojaka, ubitga leta 2014. Poročilo iz Ženeve navaja, da je bilo od začetka premirja ubitih povprečno osem Palestincev dnevno.

Evropska komisija je uradno prepovedala izdajanje novih večkratnih schengenskih viz za ruske državljane. Kljub temu že izdane večkratne vize ostajajo veljavne. Vse vloge za pridobitev schengenske vize bodo podvržene strožjim postopkom preverjanja in visokemu nivoju nadzora. Pojavile so se tudi informacije, da naj bi Evropska unija popolnoma prepovedala izdajanje schengenskih viz za ruske državljane, vendar se je izkazalo, da gre za lažno novico.

Pritožbeno sodišče devetega okrožja je izrazilo dvom o upravičenosti napotitve zveznih enot v Los Angeles s strani Trumpove administracije. Med ustnimi obravnavami je sodnik Eric Miller izpodbijal argumente ministrstva za pravosodje. Hkrati so se v zalivu San Francisco zbrali protestniki, ko so agenti carinske in mejne zaščite ZDA začeli prihajati na območje, da bi podprli prizadevanja za sledenje priseljencem, ki so v državi nezakonito.

Med afganistanskimi talibani in pakistanskimi vojaki so izbruhnili hudi spopadi na obmejnem območju, pri čemer so po afganistanskih navedbah umrli deseti vojaki. Pakistan je zaradi tega zaprl dva glavna mejna prehoda z Afganistanom. Kabul in Islamabad drug drugega obtožujeta za konfrontacijo. Pakistanska vojska poroča o več kot dvesto ubitih afganistanskih borcih, medtem ko afganistanske oblasti trdijo, da je bilo ubitih 58 pakistanskih vojakov. Katar, Savdska Arabija in Iran so pozvali k umiritvi.