Dva dokumentarna filma izpostavljata različne oblike odpornosti in upanja. "Journal intime du Liban" libanonske režiserke Myriam El Hajj prikazuje intimno podobo države, ki se spopada z mnogimi izzivi, medtem ko film "Et la vie va" francoskega režiserja Abrahama Ségala poudarja solidarnost kot odgovor na podnebne spremembe in vzpon ekstremizma.

Ameriškega režiserja Vudija Alena je globoko pretresla smrt igralke Diane Keaton, s katero je bil nekoč v partnerskem odnosu. Viri blizu režiserja poročajo, da je Alen zelo žalosten ob izgubi Keatonove, ki je zaslovela z vlogo v njegovem filmu "Annie Hall". Alen se je spominjal njene sposobnosti, da s svojim smehom in prisotnostjo osvetli vsak prostor.

Španski Mornariški muzej v Madridu je bil prizorišče eko-protesta, kjer sta aktivista gibanja Futuro Vegetal oskrunila sliko 'Prvi poklon Kolumbu'. Incident je ponovno izpostavil slikarja Joséja Garnela, čigar delo je bilo tarča protesta. Minister za kulturo Ernest Urtasun se na dejanje še ni odzval, kar je sprožilo kritike zaradi njegovega molka.

Anouk Ricard, prejemnica glavne nagrade festivala stripa v Angoulêmu leta 2025, je napovedala bojkot naslednje izdaje festivala. Razlog za to so razmere, ki obkrožajo festival, vključno z razkritji o toksičnem vodenju in obtožbami o posilstvu, ki so se pojavile že januarja. Ricardova zavrača tradicionalno razstavo v njeno čast, ki bi se morala zgoditi prihodnje leto. Podjetje 9eArt+, ki upravlja dogodek, naj bi imelo ugoden položaj za ponovno izvolitev.

Avstralski pisatelj Richard Flanagan v svojem romanu 'Vprašanje 7' raziskuje povezavo med ljubezensko zgodbo in uničenjem Hirošime. Roman, ki ga je izdal Libros del Asteroide / Edicions del Periscopi, se poglablja v spomin in zgodovino ter raziskuje, kako je lahko ljubezen posredno vplivala na tragični dogodek. Flanagan poudarja, da brez atomske bombe v Hirošimi ne bi obstajal.

Francoska igralka Judith Godrèche, znana figura gibanja MeToo v Franciji, bo januarja izdala knjigo z naslovom "Prière de remettre en ordre avant de quitter les lieux" (Prosimo, pospravite, preden zapustite prostore). V ilustrirani knjigi bo Godrèchejeva ponovno preučila svoje otroštvo in mladost skozi fotografije, časopisne članke, risbe in šolske naloge. Knjiga obravnava njeno preteklost.

Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je preložila glasovanje o udeležbi Izraela na Evroviziji, ki bo leta 2026, na december zaradi nedavnih dogodkov na Bližnjem vzhodu. EBU je sporočila, da bo o tem vprašanju potekala osebna razprava med člani po koncu spopadov v Gazi.

Francoski režiser Sylvain Chomet je na festivalu v Cannesu predstavil animirani biografski film "Marcel et Monsieur Pagnol", posvečen pionirju zvočnega filma Marcelu Pagnolu. Glas posoja Laurent Lafitte. Medtem pa režiser Cédric Jimenez, znan po svojih napetih filmih, predstavlja svoj novi film "Chien 51".

Slika Gustava Courbeta "Le Désespéré" je po skoraj 20 letih spet na ogled v muzeju Orsay v Parizu. Slika, ki je bila prej v emiratskih nacionalnih zbirkah, bo na ogled pet let. Poleg tega je v Muzeju moderne umetnosti v Parizu na ogled retrospektiva nigerijske umetnice Otobong Nkanga, ki bo trajala do 22. februarja 2026.

Netflix je objavil, da bo četrta sezona serije Bridgerton, ki se osredotoča na zgodbo Benedicta Bridgertona in njegove skrivnostne ljubezni, izšla v dveh delih. Prvi štirje deli bodo na voljo 29. januarja 2026, preostali štirje pa kasneje. Objavljen je bil tudi napovednik, ki ponuja vpogled v ljubezensko zgodbo med Benedictom in skrivnostno žensko s plesa pod maskami.

Franco-alžirskega pisatelja Boualema Sansala, ki trenutno živi v Alžiriji, so v soboto izvolili v Kraljevo akademijo za francoski jezik in književnost v Belgiji. Sansal je priznan pisatelj s številnimi deli.

V Muzeju mornarice v Madridu sta aktivista skupine Futuro Vegetal polila sliko 'Prvi poklon Krištofu Kolumbu' z rdečo, biorazgradljivo barvo. S tem dejanjem sta protestirala proti praznovanju Dneva hispanskosti, pri čemer sta izražala stališče '12. oktober, ni kaj praznovati. Eko-socialna pravičnost'. Slika prikazuje Kolumba, ki prejema poklon od domorodcev.

Dva pariška muzeja sta nedavno odprla razstavi, ki osvetljujeta prispevek žensk v svetu umetnosti. V Musée Cognac-Jay je na ogled razstava »Correspondances« umetnice Agnès Thurnauer, ki postavlja v dialog njena dela z deli iz 18. stoletja, s poudarkom na ustvarjalnosti žensk. Muzej Orangerie pa predstavlja razstavo o Berthe Weill, galeristki, ki je v svoji pariški galeriji leta 1901 promovirala mlade umetnike, ki so kasneje postali pomembna imena moderne umetnosti. Razstava vključuje najlepše slike njenih varovancev.

Francoski filmski kritiki izpostavljajo izbor filmov, ki so trenutno na sporedu v kinematografih. Med njimi so "Nova Vague", "Une bataille après l’autre" in "Sirât", ki so kritike še posebej navdušili. Poleg tega francoska televizija France TV poroča o filmih, ki so na ogled ta teden, med drugim "Tron", "Nova Vague" in "John & Yoko: One to One", pri čemer ponujajo kritične ocene filmov, ki so izšli 8. oktobra.

Članek s freiepresse.de poroča, da je v Stockholmu napovedana objava letošnjega dobitnika Nobelove nagrade za književnost. Švedska akademija naj bi ime razglasila najkasneje ob 13. uri. Članek s kleinezeitung.at poroča, da László Krasznahorkai ni prejel Nobelove nagrade za književnost. Švedska akademija je svojo odločitev sporočila ob 13. uri v Stockholmu.

MSNBC je širil lažne novice, da so agenti ICE v Chicagu otrokom zvezali roke, kar je Fox zanikal. Kalifornija je sprejela zakon za zaščito identitete prodajalcev pred zveznimi uradniki za imigracijo. Podpredsednik JD Vance je opozoril na dodatne reze v zvezni upravi zaradi dolgotrajnega zaprtja vlade.

Nobelovo nagrado za mir za leto 2025 je prejela venezuelska političarka Maria Corina Machado, kar je sprožilo kritične odzive Bele hiše, ki trdi, da je Nobelov komite dal prednost politiki pred mirom. Donald Trump je bil razočaran, ker ni prejel nagrade. Združeni narodi so pozdravili izbiro Machadove.

Medtem ko je László Krasznahorkai leta 2025 prejel Nobelovo nagrado za književnost, se pojavljajo špekulacije o naslednjem dobitniku. Po nagradi, podeljeni južnokorejski pisateljici Han Kang leta 2024, se pričakuje, da bo nagrada leta 2025 pripadla zahodnemu avtorju, morda iz angleškega, nemškega ali francoskega govornega območja. Ugiba se tudi o tem, da bi lahko nagrado prejel Haruki Murakami. Poleg tega je Inštitut Cervantes izdal slovar, ki analizira življenje in delo Maria Vargasa Llose.

Dokumentarni film »Badinter proti smrtni kazni, sojenje Patricku Henryju«, ki ga je predvajala televizija France 2, se osredotoča na sojenje Patricku Henryju, ki je bil obtožen umora mladega fanta. Film poudarja ključno vlogo odvetnika Roberta Badinterja, ki je s svojo izjemno plaidoarijo rešil Henryja pred smrtno kaznijo. Dokumentarec, ki uporablja posnetke Badinterjeve plaidoarije in igralce Comédie-Française, ponovno oživlja zgodovinske trenutke sojenja in Badinterjev boj proti smrtni kazni v Franciji.

Madžarski pisatelj László Krasznahorkai je prejel Nobelovo nagrado za književnost za leto 2025. Švedska akademija je njegovo delo označila za "prepričljivo in vizionarsko". Krasznahorkai, rojen leta 1954, je znan po svojih filozofskih in pogosto mračnih romanih, ki se pogosto odvijajo v dolgih stavkih. Nagrada potrjuje moč umetnosti v apokaliptičnem svetu. Slovesna podelitev nagrade bo 10. decembra.