Sodišče v Franciji je 56-letnega moškega obsodilo na šest mesecev zaporne kazni, ki jo bo odslužil z nošenjem elektronske zapestnice, zaradi nakupa spolne lutke z videzom otroka preko spleta. Primer je sprožil širšo razpravo v francoskem pravosodju in javnosti o nevarnostih tovrstnih izdelkov, ki jih oblasti obravnavajo kot pedopornografsko gradivo. Francoski organi pregona so v zadnjem obdobju zaznali povečano število primerov, ko so bili posamezniki obsojeni zaradi posesti ali nakupa tovrstnih predmetov. Sodstvo v Franciji vse pogosteje izreka obsodbe v povezavi s širjenjem spolnih lutk z videzom mladoletnih oseb, kar vzbuja resne skrbi glede zaščite otrok. Oblasti poudarjajo, da takšni izdelki normalizirajo spolno zlorabo otrok in predstavljajo tveganje za javno varnost. Poleg pregona kupcev se razpravlja tudi o odgovornosti spletnih platform, ki omogočajo prodajo in distribucijo teh spornih izdelkov, saj se ti pogosto oglašujejo na mednarodnih trgih.

Sodišče v mestu Aix-en-Provence je v petek obsodilo 56-letnega Davida V. na 18 mesecev zaporne kazni, od tega šest mesecev dejanskega zapora, ki ga bo odslužil z elektronsko zapestnico. Obsodba je bila izrečena zaradi naročila lutke s pedopornografsko vsebino prek spletne platforme hydoll.fr. Moški, sicer oče štirih otrok in po poklicu elektromehanik, se je na sodišču zagovarjal z nenavadno trditvijo, da je predmet naročil z namenom usposabljanja za izvajanje tečajev, vendar senat njegovim navedbam ni sledil. Obsojenec je bil prijet v začetku novembra, pri čemer so oblasti ugotovile, da je že vpisan v register storilcev kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti. Poleg zaporne kazni mu je sodišče naložilo petletno prepoved opravljanja kakršnega koli poklicnega dela, ki vključuje stik z otroki, odredilo obvezno zdravljenje ter ponovni vpis v evidenco spolnih prestopnikov. Izrečena kazen je bila strožja od predloga tožilstva, ki je sprva zahtevalo le pogojno zaporno kazen v trajanju enega leta. Spletna stran, prek katere je bilo naročilo izvedeno, v tem postopku ni bila predmet pregona.

Ukrajinske oblasti so v petek izdale ukaz za nujno evakuacijo več kot 3.000 otrok in njihovih staršev iz približno 40 naselij v regijah Zaporožje in Dnipropetrovsk. Odločitev so sprejeli zaradi zaostrenih varnostnih razmer in nenehnega napredovanja ruskih sil v zadnjih mesecih, kar neposredno ogroža civilno prebivalstvo na jugu in v osrednjem delu države. Evakuacija zajema območja, kjer so ruske enote v zadnjem obdobju dosegle pomembne ozemeljske premike. Ukrajinska vlada je poudarila, da je premestitev mladoletnikov prednostna naloga, saj se boji za njihova življenja ob morebitnem nadaljnjem prodiranju sovražnih sil. Lokalne oblasti bodo družinam zagotovile zatočišča v varnejših delih države, medtem ko se spopadi na frontnih linijah stopnjujejo. Ukrep odraža resnost razmer na bojišču, kjer se ukrajinska vojska spopada z močnim pritiskom na več kriznih točkah hkrati.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek, 2. januarja, za novega vodjo svojega kabineta imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za ključno osebnost pri načrtovanju in izvajanju odmevnih operacij proti ruskim silam, bo na tem položaju zamenjal predhodnika po vrsti korupcijskih škandalov, ki so pretresli ukrajinsko administracijo. Odločitev odraža predsednikovo namero po utrditvi vojaškega vodenja države v času, ko se vojna nadaljuje kljub morebitnim diplomatskim prizadevanjem. Imenovanje Budanova na eno najvplivnejših civilnih funkcij v državi nakazuje na premik k še večji militarizaciji državne uprave. Kot poročajo tuji mediji, Budanov uživa visoko stopnjo zaupanja predsednika Zelenskega predvsem zaradi svoje operativne učinkovitosti na bojišču in v zakulisju obveščevalnih dejavnosti. Ukrajinski vojaški predstavniki so ob tem poudarili, da bodo ukrajinske sile pod novim vodstvom še naprej osredotočene izključno na vojaške cilje znotraj Rusije, kar ostaja ključna strategija Kijeva v trenutni fazi konflikta. Ta kadrovska zamenjava sledi obdobju intenzivnih pritiskov na ukrajinsko politično vodstvo, da očisti svoje vrste in izboljša preglednost delovanja državnih institucij.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno prejela približno 726.000 evrov, kar je za 56 odstotkov več od njene uradno deklarirane osnovne plače, ki znaša 466.000 evrov. Razliko med uradnim zneskom in dejanskimi prejemki je razkrila analiza časnika Financial Times, ki izpostavlja pomanjkanje transparentnosti pri poročanju o dohodkih vodstva te ključne finančne institucije. Celotni prihodki francoske ekonomistke poleg osnovne plače vključujejo še dodatke v naravi, kot so stroški nastanitve in druge ugodnosti, ki so ocenjeni na 135.000 evrov. Poleg tega Lagarde prejema dodatnih 125.000 evrov letno za svoje delo v upravnem odboru Banke za mednarodne poravnave (BIS). Ti dodatni prihodki niso navedeni v letnem poročilu ECB, kar sproža vprašanja o preglednosti delovanja institucije. Za primerjavo, plača predsednika ameriške centralne banke Jeromea Powlla je zvezno omejena na približno 172.720 evrov, kar pomeni, da Lagarde zasluži več kot štirikrat toliko kot njen ameriški kolega.

Švicarski preiskovalci preiskujejo vzrok požara v baru v Crans-Montani, ki je zahteval okoli 40 življenj in poškodoval 115 ljudi med novoletnim praznovanjem. Priče navajajo, da naj bi bila iskra iz šampanjca vzrok za požar. Med pogrešanimi je tudi grški državljan. Število smrtnih žrtev se je povzpelo na 47.

V začetku leta 2026 so na francoskem knjižnem trgu v prevodu izšli prvi romani uveljavljenih hollywoodskih igralcev Toma Hanksa in Keanuja Reevesa. Tom Hanks se v svojem delu z naslovom Naissance d'un chef-d'œuvre du cinéma (Rojstvo filmske mojstrovine) posveča svetu kinematografije, kjer skozi zgodbo o snemanju visokoproračunskega filma o superjunakih ponuja vpogled v zakulisje filmske industrije. Devetinšestdesetletni dobitnik oskarja je po navedbah založbe v knjigo vpletel svoje bogate izkušnje, ki jih je pridobil med snemanjem kultnih filmov, kot sta Forrest Gump in Apollo 13. Keanu Reeves se je literarnemu svetu predstavil z znanstvenofantastičnim romanom Le livre d'ailleurs (Knjiga od drugod), ki ga je napisal v sodelovanju z britanskim avtorjem Chino Miévillom. Zgodba sledi nesmrtnemu vojščaku in dopolnjuje Reevesov prejšnji projekt, serijo stripov BRZRKR. Izid obeh del predstavlja del širšega vala anglosaksonske literature, ki je januarja 2026 preplavil francoske knjigarne, med katerimi so tudi nova dela avtorjev, kot sta Russell Banks in Gabriel Tallent.

Požar v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je zahteval okoli 40 življenj in poškodoval 115 ljudi med novoletnim praznovanjem. Med pogrešanimi je tudi grški državljan. Švicarski preiskovalci preiskujejo vzrok požara, prizorišče nesreče pa so obiskali ljudje, ki so prižigali sveče v spomin na žrtve.

Švicarski preiskovalci so sporočili, da so iskre s šampanjskih steklenic, ki so bile preblizu stropu bara Le Constellation v Crans-Montani, verjetno zanetile smrtonosni požar med novoletnim praznovanjem. V požaru je umrlo 40 ljudi, več kot 100 je bilo poškodovanih. Preiskovalci se trudijo identificirati žrtve.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v tragedijo, ko je v nabito polnem baru Le Constellation izbruhnil uničujoč požar. Po navedbah lokalne policije v kantonu Valais je v ognju, ki se je vnel v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026, umrlo približno 40 oseb, medtem ko je bilo najmanj 115 ljudi ranjenih. Mnogi poškodovani so v kritičnem stanju, žrtve pa so večinoma mlajši odrasli in najstniki, med katerimi so tako domačini kot tuji turisti. Preiskovalci so ugotovili, da je požar povzročil nenaden vžig pod stropom, ki so ga po prvih ugotovitvah zanetile iskre s prskavic na steklenicah šampanjca. Te so prišle v stik z vnetljivim materialom na stropu lokala, kar je povzročilo eksploziven ogenj in splošno paniko. Priče so opisovale grozljive prizore, ko so se gostje poskušali rešiti skozi razbita okna, medtem ko je celoten prostor v nekaj deset sekundah zajel gost dim. Švicarska vlada je zaradi dogodka razglasila petdnevno žalovanje, predsednik Guy Parmelin pa je tragedijo označil za eno najbolj travmatičnih v zgodovini države. Identifikacija trupel še vedno poteka, saj so nekatera trupla močno ožgana.

Severno poloblo je ob vstopu v leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, obilno sneženje in poledico. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila pred ledenim dežjem in snegom, ki sta v prvih dneh januarja povzročala težave v prometu in oskrbi z energijo. Razmere so bile posebej zahtevne v zveznih državah Nebraska in Oregon, kjer je nevarnost zamrzovanja dežja na tleh ustvarila nevarne ledene plasti na cestah. Podobne zimske razmere so zaznamovale tudi Evropo in Azijo. Francija se je spopadala z enim najhladnejših prazničnih obdobij od začetka tisočletja, pri čemer so temperature ostale krepko pod sezonskim povprečjem. V Grčiji so v mestih, kot je Solun, zabeležili temperature pod lediščem, medtem ko je Hongkong izdal prvo opozorilo pred mrazom v sezoni. V Indiji sta megla in sneg ohromila letalski promet v New Delhiju, kar kaže na globalni obseg tega polarnega vdora, ki se je začel že konec leta 2025 in se nadaljuje v prve tedne novega leta.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje. Trump je v svojih objavah navedel, da bodo Združene države Amerike »prišle na pomoč« iranskemu ljudstvu, če bo režim v Teheranu nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem mirnih protestnikov. Njegove grožnje prihajajo v času, ko Iran pretresajo najmnožičnejši protesti v zadnjih letih, ki so se sprva začeli zaradi visoke inflacije in gospodarske krize. Po poročanju tujih medijev so nemiri v Iranu v petih dneh zahtevali že najmanj sedem smrtnih žrtev, saj so se policijske sile na demonstracije odzvale z uporabo sile. Protestniki so na ulice Teherana in drugih večjih mest odšli predvsem zaradi nevzdržnih življenjskih pogojev, ki jih zaznamujejo 52-odstotna inflacija, pomanjkanje vode in energije ter zgodovinski padec vrednosti lokalne valute rial. Trumpova administracija je poudarila, da je vojska »pripravljena na ukrepanje«, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama.

Ameriška filmska igralka in humanitarna aktivistka Angelina Jolie je v petek obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani, da bi izrazila podporo prebivalstvu na območju Gaze, ki ga že dve leti pretresa uničujoča vojna. Nekdanja posebna odposlanka Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je prispela v spremstvu ameriške delegacije, kjer se je srečala s predstavniki Rdečega polmeseca in vozniki tovornjakov s humanitarno pomočjo. Namen njenega obiska je bil neposreden vpogled v razmere, v katerih se nahajajo ranjeni Palestinci, ki prihajajo iz oblegane enklave, ter preučitev logističnih izzivov pri dostavi nujne pomoči. Joliejeva, ki je že vrsto let dejavna na področju humanitarnih vprašanj, je s svojo prisotnostjo opozorila na kritične potrebe civilistov v Rafi, kjer dostop do osnovnih dobrin ostaja eden največjih izzivov v regiji.

Izraelska državljanka, ki je bila talka v ujetništvu palestinskega gibanja Hamas, je javno spregovorila o sistemskih zlorabah in spolnem nasilju, ki jih je doživela med pridržanjem v Gazi. Po njenih navedbah so nad njo različne oblike spolnih napadov izvajali štirje moški, pri čemer je šlo za dejanja različnih stopenj teže. Njena pričevanja potrjujejo obtožbe o kršitvah človekovih pravic, ki jih je v preteklem mesecu izpostavila tudi mednarodna organizacija Amnesty International. Amnesty International je v svojem poročilu Hamas in druge palestinske oborožene skupine obtožila storitve hudodelstev proti človečnosti. Med navedenimi kršitvami so mučenje, prisilna izginotja, posilstva in druge oblike spolnega nasilja. Pričevanje nekdanje talke predstavlja dodaten dokazni material v preiskavah dogodkov, ki so sledili napadom 7. oktobra, in osvetljuje razmere, v katerih se še vedno nahajajo preostali ujetniki v Gazi.

Analize ameriških raziskovalnih centrov ISW in CTP kažejo, da so ruske sile v letu 2025 dosegle največji ozemeljski napredek v Ukrajini po letu 2022, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Ta številka presega skupni napredek v letih 2023 in 2024.

Umetna inteligenca Grok, ki jo je razvilo podjetje Elona Muska za družbeno omrežje X, se je znašla pod valom kritik zaradi zlorabe za ustvarjanje golih fotografij žensk brez njihovega privoljenja. Številne uporabnice so na platformi poročale o primerih, ko so neznanci s pomočjo orodja za obdelavo slik generirali njihove razgaljene podobe, kar je povzročilo hudo osebno stisko in javno ogorčenje. Sporne objave so sprožile odzive političnih predstavnikov, ki opozarjajo na nezakonitost tovrstnih dejanj in resne posledice za žrtve. Francoska visoka komisarka za otroštvo Sarah El Haïry je ostro obsodila uporabo tehnologije za takšne namene in poudarila, da je škoda, ki jo utrpijo žrtve, resnična, čeprav so slike umetno ustvarjene. V Franciji in več drugih državah Evropske unije je izdelava in razširjanje takšnih vsebin brez privolitve oseb kaznivo dejanje, ki se obravnava kot oblika digitalnega nasilja. Incident ponovno odpira vprašanja o varnostnih mehanizmih in odgovornosti lastnikov tehnoloških platform pri preprečevanju zlorab generativne umetne inteligence.

Sudanska nogometna reprezentanca se pripravlja na zgodovinski obračun osmine finala afriškega pokala narodov proti branilcu naslova Senegalu, pri čemer moštvo upa, da bi morebiten športni uspeh pripomogel h končanju državljanske vojne v domovini. Selektor Kwesi Appiah je pred sobotno tekmo v Maroku poudaril, da ima nogomet moč spremeniti družbeno klimo in delovati kot katalizator za premirje. Sudan se je v izločilne boje uvrstil šele drugič po letu 1970, kar velja za izjemen dosežek, saj so nogometaši zaradi uničene domače infrastrukture vse kvalifikacijske tekme odigrali na tujem. Reprezentanca Sudana, ki jo vodi izkušeni ganski strokovnjak Appiah, se spopada z izjemno težkimi okoliščinami, saj v državi od aprila 2023 divja krvav spor, ki je ustavil nogometno ligo in onemogočil normalno življenje. Napadalec John Mano je v izjavi za medije pojasnil, da številni prebivalci zaradi vojne sploh ne morejo spremljati tekem, a igralci kljub temu čutijo odgovornost, da preko športa prispevajo k osvoboditvi in poenotenju države. Čeprav velja Senegal z zvezdniki, kot sta Sadio Mané in Nicolas Jackson, za izrazitega favorita, Sudan stavi na borbenost in simbolni pomen svoje poti na turnirju.

Požar v švicarskem alpskem baru v Crans-Montani, v katerem je umrlo približno 40 ljudi, je povzročil paniko in grozo med obiskovalci. Axel Clavier, eden izmed preživelih, je opisal občutek dušenja v baru, kjer je le nekaj trenutkov prej s prijatelji praznoval novo leto. Grčija je izrazila globoko pretresenost in sožalje ob tragediji. Švicarske oblasti intenzivno identificirajo žrtve, družine pogrešanih pa v agoniji čakajo na novice.

Švicarske oblasti so potrdile, da so iskrice na steklenicah šampanjca zanetile smrtonosni požar v baru v Crans-Montani. Iskre so se preveč približale stropu bara in ga vnele. Poleg tega je bila uvedena kazenska preiskava proti vodstvu bara zaradi suma odgovornosti za požar, v katerem je umrlo 40 ljudi.

Severno poloblo so ob vstopu v novo leto 2026 zajele ostre zimske razmere, ki so posledica obsežnega vdora arktičnega zraka. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z nevarnim ledenim dežjem in temperaturami pod lediščem, kar je povzročilo izdajo številnih opozoril za prometno varnost. Najhuje je v osrednjem delu države in na severovzhodu, kjer so meteorologi na prvi dan leta zabeležili poledico na mostovih in cestah. Podobne razmere vladajo tudi v Evropi in Aziji. Francija beleži eno najhladnejših novoletnih obdobij od začetka tisočletja, temperature pa naj bi ostale pod dolgoletnim povprečjem še vsaj teden dni. V Grčiji so se temperature v Solunu spustile do 3 stopinj Celzija pod ničlo, v Atenah pa so namerili le 2 stopinji Celzija. Medtem je Hong Kong izdal prvo letošnje opozorilo pred mrazom, v severni Indiji pa gosta megla in sneženje močno ovirata letalski promet in vidljivost. Vremenoslovci napovedujejo, da se bodo mrzle zračne mase nad temi območji zadržale tudi v prvi polovici januarja.