V francoskem smučišču Val Thorens se je v torek, 30. decembra, smrtno ponesrečil približno 50-letni ameriški smučar. Nesreča se je zgodila med smučanjem izven urejenih prog, kjer je smučar kljub uporabi čelade z glavo silovito udaril ob skalo. Američana je spremljal neodvisni učitelj smučanja, pomoč pa mu je kljub hitremu posredovanju reševalnih služb na kraju dogodka bila neuspešna. Direktor službe za proge v Val Thorensu Benjamin Blanc je opozoril, da so razmere izven urejenih prog trenutno izjemno nevarne. Zaradi močnega vetra, ki je pihal zadnjih 14 dni, je sneg spihan, kar je razkrilo številne skale, ki so prej bile skrite pod snežno odejo. To je bila že peta smrtna žrtev na smučiščih v departmaju Savoja v zadnjih štirih dneh, saj sta v petek v snežnih plazovih umrla še dva smučarja, med njimi tudi gorski vodnik. Oblasti pozivajo obiskovalce, naj se zaradi trenutnih razmer držijo izključno označenih smučarskih prog.

Francosko tožilstvo v Nîmesu je v torek odredilo pripor in uvedlo uradno preiskavo zoper 27-letnega moškega, ki je priznal umor svojega očeta, sicer uveljavljenega psihologa Salaha Bouabdallaha. Osumljenec se je v nedeljo sam zglasil na policijski postaji, kjer je priznal, da je očeta ubil že 21. decembra 2025 med družinskim sporom, njegovo truplo pa nato zakopal na domačem vrtu. Po njegovih navodilih so preiskovalci truplo dejansko odkrili na navedeni lokaciji v departmaju Gard. Žrtev so svojci in prijatelji sprva obravnavali kot pogrešano osebo, v soboto pa so v upanju na njegovo vrnitev organizirali celo javno iskalno akcijo. Hči pokojnega je takrat opozorila na sumljive okoliščine, saj sta očetova avtomobila ostala parkirana pred hišo. Obdukcija, opravljena v ponedeljek, je potrdila, da je psiholog umrl zaradi posledic nasilnih udarcev. Osumljenec pred tem dogodkom policiji ni bil znan, zdaj pa mu grozi obtožnica zaradi uboja družinskega člana.

V 36. letu starosti je zaradi akutne mieloidne levkemije umrla Tatiana Schlossberg, ameriška novinarka in vnukinja pokojnega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Družina Schlossberg je novico o smrti potrdila v torek zjutraj prek uradnih kanalov predsedniške knjižnice JFK, kjer so zapisali, da bo Tatiana za vedno ostala v njihovih srcih. Schlossbergova, hči Caroline Kennedy in Edwina Schlossberga, je svojo diagnozo javnosti razkrila novembra lani v osebnem eseju za revijo The New Yorker, kjer je podrobno opisala svojo bitko z redko obliko raka. Bolezen so zdravniki odkrili kmalu po tem, ko je maja 2024 rodila drugo hčerko. V svojem zapisu z naslovom »Bitka z mojo krvjo« je izrazila globok strah, da je njeni otroci ne bodo ohranili v spominu. Poleg osebne izpovedi je v svojih zadnjih zapisih kritizirala tudi imenovanje svojega bratranca Roberta F. Kennedyja mlajšega na položaj ministra za zdravje, pri čemer je izpostavila njegovo pomanjkanje strokovnih izkušenj na področju javnega zdravja. Njena prezgodnja smrt je v medijih znova sprožila razprave o tako imenovanem »prekletstvu Kennedyjev«, ki je skozi desetletja zaznamovalo to vplivno politično dinastijo z vrsto tragičnih dogodkov.

Policija v okrožju New Castle v ameriški zvezni državi Delaware preiskuje smrt 64-letne Linde Stevenson, ki so jo v nedeljo zvečer našli neodzivno v njenem domu. Policisti so na prizorišče v Oak Hillu prispeli okoli 23.16 po klicu zaradi družinskega spora, kjer so v dnevni sobi odkrili žensko, ki ni kazala znakov življenja. Kljub poskusom oživljanja so jo kasneje razglasili za mrtvo. Linda Stevenson je bila soproga Billa Stevensona, prvega moža ameriške prve dame Jill Biden. Preiskava dogodka še poteka, policija pa uradnih informacij o vzroku smrti še ni podala. Kljub temu so se v javnosti že pojavili odzivi družinskih članov; hči pokojne je v čustvenem odzivu namigovala na nasilno smrt, vendar organi pregona teh navedb še niso potrdili. Primer je pritegnil precejšnjo pozornost ameriških medijev predvsem zaradi posredne povezave s trenutno prvo damo Združenih držav Amerike, čeprav uradni viri ne navajajo nobene neposredne vpletenosti družine Biden v sam incident.

Senegal je v tretji tekmi skupine D afriškega pokala narodov 2025 premagal Benin s 3:0 in si zagotovil prvo mesto v skupini. Gole so dosegli A. Seck, Habib Diallo in Cherif Ndiaye iz enajstmetrovke. Selektor Senegala, Pape Thiaw, je bil zadovoljen z zmago, edina negativna točka pa je izključitev Kalidouja Koulibalyja. V drugi tekmi je Uganda izgubila proti Nigeriji z 1:3, pri čemer je drugi vratar Ugande, Jamal Salim Magoola, prejel nenavaden rdeči karton.

Norveški šahovski velemojster Magnus Carlsen je v torek, 30. decembra 2025, v Dohi dosegel zgodovinski mejnik, ko je osvojil svoj 20. naslov svetovnega prvaka. Prvi igralec sveta je s torkovo zmago v hitropoteznem šahu (blitz) dopolnil uspeh s prvenstva v pospešenem šahu, kjer je slavil že v nedeljo. S tem dvojnim zmagoslavjem je Norvežan znova potrdil svojo prevlado v svetu šaha. Carlsen, ki že vrsto let zaseda vrh svetovne šahovske lestvice, je v Katarju pokazal izjemno pripravljenost in zbranost. Njegov dosežek vključuje naslove v različnih disciplinah, vključno s klasičnim, pospešenim in hitropoteznim šahom. Turnir v Dohi se bo v zgodovino zapisal kot prizorišče, kjer je norveški genij zaokrožil svojo zbirko dveh ducatov naslovov na najvišji ravni, s čimer ostaja eden najuspešnejših športnikov vseh časov.

Tatiana Schlossberg, uveljavljena ameriška novinarka in vnukinja nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja, je umrla v torek, 30. decembra, v starosti 35 let. Schlossbergova je izgubila bitko z akutno mieloidno levkemijo, diagnozo, ki jo je javno razkrila novembra lani. Njena družina je novico o smrti potrdila v uradni izjavi za javnost. Schlossbergova je bila hči Caroline Kennedy, trenutne veleposlanice ZDA v Avstraliji, in Edwina Schlossberga. V svoji profesionalni karieri se je uveljavila kot novinarka pri časniku The New York Times, kjer je pokrivala predvsem področje okolja in podnebnih sprememb. Veljala je za eno redkih potomk družine Kennedy, ki je ubrala pot v medijih namesto neposrednega udejstvovanja v politiki, čeprav je s svojim delom močno vplivala na javni diskurz o trajnostnem razvoju.

Tatiana Schlossberg, hči Caroline Kennedy in vnukinja nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, je umrla pri 35 letih po boju s terminalnim rakom. Bila je okoljska novinarka in pisateljica, ki je pisala za publikacije, kot so New York Times, The Atlantic, The Washington Post in Vanity Fair. Novico o njeni smrti je sporočila njena družina.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ostro obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, označil ga je za nezakonito dejanje in kršitev mednarodnega prava. Somalijski predsednik Hasan Šeik Mohamud se je strinjal z Erdoganom in potezo Izraela označil za 'nezakonito agresijo'.

Več priznanih glasbenikov in umetniških skupin je odpovedalo svoje načrtovane nastope v prestižnem Kennedyjevem centru v Washingtonu, potem ko je upravni odbor institucije, v katerem prevladujejo zavezanci ameriškega predsednika Donalda Trumpa, stavbo preimenoval v Spominski center za uprizoritvene umetnosti Donalda J. Trumpa in Johna F. Kennedyja. Med zadnjimi, ki so odpovedali svoj nastop, je jazzovska supergrupa The Cookers, ki bi morala nastopiti na silvestrovanju. Skupina je v izjavi poudarila, da jazz temelji na svobodi izražanja in misli, česar po njihovem mnenju nova usmeritev centra ne predstavlja več. Član skupine Billy Harper je bil v svojih kritikah še ostrejši, saj je dejal, da ne more nastopati v ustanovi, katere ime in vodstvo po njegovem mnenju predstavljata rasizem in uničevanje afroameriške kulture. Predsednik Kennedyjevega centra Richard Grenell je odpovedi označil za politično motiviran »bojkot« in glasbenike označil za militante, ki naj bi jih zaposlilo prejšnje, po njegovih besedah »ekstremno levo« vodstvo. Grenell trdi, da je umetnost namenjena vsem in da so kritiki jezni zaradi sprememb, ki jih uvaja nova administracija. Zaradi odhodov umetnikov je bil center prisiljen odpovedati ne le silvestrski koncert, temveč tudi osrednjo božično predstavo, ki bi jo moral voditi Chuck Redd. Razmere v enem najpomembnejših kulturnih hramov v Združenih državah Amerike ostajajo napete, saj se kulturni sektor spopada z vse večjo politizacijo javnih institucij pod Trumpovo administracijo.

Francoska predsedniška palača je družini nedavno preminule filmske ikone Brigitte Bardot predlagala organizacijo državne pogrebne slovesnosti oziroma nacionalnega poklona, vendar so bližnji igralke predlog zavrnili. Novico je za tiskovno agencijo AFP potrdil vir blizu predsednika Emmanuela Macrona, ki je pojasnil, da so se o možnosti uradne slovesnosti z družino posvetovali, a ta ni podala soglasja. V skladu z republikansko prakso se tovrstne časti vedno izvajajo le v dogovoru s svojci pokojnika. Brigitte Bardot, ki je umrla v nedeljo v starosti 91 let, je bila v svetu prepoznavna kot ena največjih zvezd francoskega kina, hkrati pa je v zadnjih desetletjih sprožala številne polemike zaradi svojih političnih stališč. Kljub temu da je bila petkrat obsojena zaradi spodbujanja rasnega sovraštva, predvsem na račun muslimanske skupnosti, in je javno podpirala desničarsko stranko Nacionalni zbor, je Elizejska palača sledila tradiciji čaščenja kulturnih ikon. Pobudo za državni poklon je podprl tudi poslanec Éric Ciotti, ki je v ponedeljek sprožil peticijo in predsednika Macrona pozval k organizaciji slovesnosti, podobne tisti za Johnnyja Hallydaya leta 2017.

Izrael je napovedal, da bo s pričetkom leta 2026 prepovedal delovanje več kot 20 humanitarnim organizacijam v Gazi, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja. Kot razlog navaja neupoštevanje novih predpisov o preverjanju mednarodnih organizacij, delovanje v povezavi s terorističnimi aktivnostmi in ideološke zahteve, ki vključujejo diskvalifikacijo organizacij, ki so pozivale k bojkotu Izraela ali izrazile podporo primerom na mednarodnih sodiščih.

Sodišče v Brestu je v torek, 30. decembra, obsodilo tri moške zaradi vpletenosti v nevaren cestni pregon v departmaju Finistère. Glavni obtoženec, voznik vozila, je bil obsojen na štiri leta zapora, potem ko je v noči na nedeljo namerno trčil v policijska vozila in pri tem poškodoval enajst žandarjev. Incident se je odvijal na območju med kraji Saint-Pol-de-Léon, Henvic in Taulé, kjer so se policisti spopadali z agresivnim ravnanjem voznika, ki so ga primerjali z igro avtomobilčkov v lunaparku. Obsojeni voznik je povratnik, ki je v preteklosti v zaporu preživel že 28 let. Žandarji, ki so pričali na sodišču, so poudarili pretresenost nad stopnjo nasilja med pregonom. Poleg zaporne kazni za voznika je sodišče izreklo zaporne kazni tudi za dva sopotnika. Sodni proces je potekal po hitrem postopku, s čimer so francoski pravosodni organi hitro odgovorili na napad na uradne osebe.

V torek, 30. decembra 2025, je prišlo do popolne zaustavitve železniškega prometa skozi predor pod Rokavskim prelivom, kar je povzročilo obsežen kaos v potniškem prometu. Do zastoja je prišlo zaradi resne napake na sistemu za električno napajanje vlakov, ki se je zgodila v dopoldanskih urah. Zaradi okvare je na stotine potnikov ostalo ujetih v vlaku LeShuttle podjetja Getlink na globini 75 metrov pod morsko gladino, kjer so bili več ur brez dostopa do osnovne oskrbe. Družba Eurostar je bila primorana odpovedati vse povezave med Londonom ter Parizom, Brusljem in Amsterdamom. Inženirji podjetja Getlink so nujno posredovali na visokonapetostnih kablih, da bi odpravili težavo. Po navedbah tiskovne predstavnice upravljavca infrastrukture se je postopno sproščanje prometa začelo ob 15. uri po lokalnem času, vendar so potnike opozorili na dolge čakalne dobe in zamude, ki so se nadaljevale skozi ves preostanek dneva. Dogodek je izpostavil ranljivost ključne prometne vezi med Združenim kraljestvom in celinsko Evropo, zlasti v času povečanega prazničnega prometa ob koncu leta.

Senegal je z zmago nad Beninom s 3:0 potrdil prevlado v skupini D afriškega pokala narodov 2025 in se uvrstil v osmino finala. V osmini finala se bosta pomerili tudi reprezentanci DR Kongo in Alžirije ter Egipt in Benin.

Tunizija in Tanzanija sta se v tretjem krogu skupine C afriškega pokala narodov 2025 razšli z rezultatom 1:1. Tunizija je vodila z 1:0 ob polčasu, a je Tanzanija izenačila v 48. minuti. Objavljena je bila tudi uradna postava tunizijske reprezentance za tekmo.

Več priznanih umetnikov je odpovedalo svoje načrtovane koncerte v prestižnem kulturnem centru Kennedy Center v Washingtonu, potem ko je upravni odbor ustanove institucijo preimenoval v Trump-Kennedy Center. Odločitev upravnega odbora, v katerem sedijo tesni zavezniki predsednika Donalda Trumpa, je v ameriški kulturni javnosti sprožila val ogorčenja in protestnih odpovedi. Umetniki s svojo odločitvijo izražajo nasprotovanje politizaciji osrednje nacionalne kulturne institucije. Napetosti so se dodatno stopnjevale, ko je predsednik institucije enemu izmed umetnikov, jazzovskemu glasbeniku Chucku Reddu, zagrozil s sodnim pregonom zaradi odpovedi sodelovanja. Gre za neobičajen pritisk vodstva na izvajalce, kar je še dodatno zaostrilo odnose med umetniško skupnostjo in novim vodstvom centra. Dogajanje odraža globoko polarizacijo v ameriški družbi, ki se zdaj neposredno preliva tudi na področje umetnosti in ohranjanja kulturne dediščine.

Izraelska vlada je v petek uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, s čimer je Izrael postal prva suverena država na svetu, ki je podprla neodvisnost te samooklicane republike. Odločitev je v Mogadišu in drugih delih Somalije sprožila val ogorčenja, kjer se je na ulicah zbralo več tisoč protestnikov, ki nasprotujejo kršitvi ozemeljske celovitosti svoje države. Somaliland je neodvisnost od Somalije enostransko razglasil že leta 1991, vendar je bil do zdaj v popolni mednarodni politični izolaciji. Izraelske oblasti so svojo odločitev branile s primerjavo z mednarodnim priznanjem palestinske države s strani številnih drugih držav. Premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da gre za suvereno odločitev Izraela, kljub temu pa so se na to dejanje že odzvale številne afriške države z neodobravanjem. Dogodek bi lahko povzročil dolgoročne diplomatske pretrese v regiji Afriškega roga in spremenil geopolitična zavezništva na celini. Somalija to dejanje razume kot neposreden napad na svojo suverenost, medtem ko Somaliland upa na gospodarski in politični preboj iz dolgoletne izolacije.

Neznani storilci so v Parizu izvedli vlom v novo odprto čokoladnico z imenom »Cédric et la chocolaterie«, katere lastnik je svetovno znani slaščičar Cédric Grolet. Dogodek se je zgodil v 2. pariškem okrožju, kjer so vlomilci vdrli skozi vhod sosednje kavarne, ki je povezana z obratom. Njihov cilj je bil kletni prostor, v katerem se je nahajal sef z gotovino. Po prvih ocenah policije in lastnikov so tatovi odtujili približno 20.000 evrov. Gre za izkupiček prodaje, ki se je v trgovini nabral od 23. decembra dalje. Preiskovalci so ugotovili, da so storilci načrtno iskali sef, v katerem so bili shranjeni praznični prihodki. Policija v Parizu je že sprožila preiskavo incidenta, vendar storilcev še niso izsledili. Dogodek je pritegnil precejšnjo pozornost francoske javnosti zaradi izjemne priljubljenosti Groleta na družbenih omrežjih in njegovega ugleda v svetu visoke kulinarike.

Francosko obrambno ministrstvo je od švedskega proizvajalca Saab uradno naročilo dve visokotehnološki letali za zgodnje opozarjanje in nadzor GlobalEye. Vrednost pogodbe, ki je bila podpisana v torek, 30. decembra, znaša približno 1,1 milijarde evrov. Nova letala bodo v francoskih zračnih silah zamenjala štiri zastarela letala AWACS ameriške izdelave, ki so trenutno v uporabi. Odločitev za nakup švedskih sistemov namesto ameriških alternativ kaže na krepitev evropskega obrambnega sodelovanja in prizadevanja Francije za večjo strateško avtonomijo na področju nadzora zračnega prostora. Naročilo temelji na pismu o nameri, ki sta ga državi podpisali sredi junija med letalskim sejmom v Le Bourgetu. Sistem GlobalEye združuje zmogljive radarske senzorje na platformi poslovnega letala Bombardier Global 6000, kar omogoča dolgotrajno spremljanje zračnih, pomorskih in kopenskih ciljev na velikih razdaljah. Ta nakup predstavlja pomemben korak pri modernizaciji francoskih obrambnih zmogljivosti in hkrati krepi položaj podjetja Saab kot ključnega ponudnika vojaške opreme v Evropski uniji. Pričakuje se, da bosta letali bistveno izboljšali zmožnosti odkrivanja groženj v kompleksnih operativnih okoljih.