Francosko obrambno ministrstvo je od švedskega proizvajalca Saab uradno naročilo dve visokotehnološki letali za zgodnje opozarjanje in nadzor GlobalEye. Vrednost pogodbe, ki je bila podpisana v torek, 30. decembra, znaša približno 1,1 milijarde evrov. Nova letala bodo v francoskih zračnih silah zamenjala štiri zastarela letala AWACS ameriške izdelave, ki so trenutno v uporabi. Odločitev za nakup švedskih sistemov namesto ameriških alternativ kaže na krepitev evropskega obrambnega sodelovanja in prizadevanja Francije za večjo strateško avtonomijo na področju nadzora zračnega prostora. Naročilo temelji na pismu o nameri, ki sta ga državi podpisali sredi junija med letalskim sejmom v Le Bourgetu. Sistem GlobalEye združuje zmogljive radarske senzorje na platformi poslovnega letala Bombardier Global 6000, kar omogoča dolgotrajno spremljanje zračnih, pomorskih in kopenskih ciljev na velikih razdaljah. Ta nakup predstavlja pomemben korak pri modernizaciji francoskih obrambnih zmogljivosti in hkrati krepi položaj podjetja Saab kot ključnega ponudnika vojaške opreme v Evropski uniji. Pričakuje se, da bosta letali bistveno izboljšali zmožnosti odkrivanja groženj v kompleksnih operativnih okoljih.

Moskva je v ponedeljek, 29. decembra 2025, obtožila Kijev, da je s 91 droni izvedel napad na predsedniško rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki leži v regiji Novgorod približno 400 kilometrov od ruske prestolnice. Po poročanju ruskih virov je bila tarča napada ena izmed Putinovih najljubših in najbolj varovanih nepremičnin, ki se razteza na 250 hektarjih ob jezeru. Kljub trditvam Moskve je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe o napadu označil za neresnične, vendar pa takšni dogodki dodatno zapletajo že tako negotova diplomatska prizadevanja za rešitev konflikta. Nepremičnina, ki jo je leta 2021 razkrila protikorupcijska fundacija pokojnega Alekseja Navalnega, vključuje luksuzne objekte, kot sta cerkev in termalni kompleks, hkrati pa je močno utrjena z vojaško infrastrukturo. Poročila navajajo, da so na posestvu nameščeni protiletalski sistemi in vsaj dvanajst raketnih stolpov, ki so namenjeni varovanju predsednika in njegove družine. Incident se je zgodil v času, ko sta obe strani v preteklosti že poročali o povečanem številu napadov z droni na energetsko in strateško infrastrukturo globoko znotraj meja obeh držav.

Družina nedavno preminule igralke in aktivistke Brigitte Bardot se ni odzvala na predlog francoskega predsednika Emmanuela Macrona o organizaciji nacionalnega ali ljudskega poklona v njeno čast. Elizejska palača je v torek sporočila, da je prišlo do stika s svojci, vendar ti niso podali soglasja za uradno državno slovesnost. Pobudo za tovrsten poklon je prvotno podal Éric Ciotti, predsednik stranke UDR in tesen zaveznik igralke, ki je bila znana po svojih tesnih stikih z desnim političnim polom. Predsednik Macron se prav tako ne bo udeležil pogreba, ki bo potekal 7. januarja v ožjem družinskem krogu v Saint-Tropezu. Iz urada predsednika so pojasnili, da ob podaji predloga še ni bilo natančno določeno, ali bi šlo za državno žalovanje ali za širši javni poklon. Ker se bližnji na ponudbo niso odzvali, bo slovo od ikone francoskega filma in borke za pravice živali ostalo zasebne narave, skladno z njenimi domnevnimi željami po preprostosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so sile Združenih držav Amerike na božični večer izvedle prvi letalski napad na kopenske cilje znotraj Venezuele. Operacija, ki so jo po nekaterih poročilih izvedle prikrite enote Cie z brezpilotnimi letalniki, je bila usmerjena proti pristaniški infrastrukturi, ki naj bi služila kot ključno prekladališče za preprodajalce drog. Gre za pomembno eskalacijo v primerjavi s prejšnjimi operacijami, ki so bile omejene na prestrezanje ladij na morju, saj so ZDA zdaj prvič neposredno napadle venezuelsko ozemlje v okviru svoje kampanje proti režimu Nicolása Madura in t. i. »narkoteroristom«. Predstavnica družine Trump, Lara Trump, je v javnem nastopu podprla napad in poudarila, da gre za izpolnjevanje volilne volje Američanov glede zagotavljanja varnosti in boja proti mamilom. Po navedbah ameriških uradnikov je bilo oporišče povezano z bando Tren de Aragua, ki jo Washington obravnava kot resno grožnjo nacionalni varnosti. Venezuelski režim pod vodstvom Madura se na dejanja odziva z obtožbami o nelegalni agresiji, medtem ko Trumpova administracija napade utemeljuje kot nujne ukrepe v »vojni proti drogam«, ki vključujejo tudi fentanil kot orožje za množično uničevanje. Ta premik h kopenskim napadom kaže na novo, agresivnejšo fazo ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji.

Tehnične težave z električnim napajanjem in okvara vlaka v predoru pod Rokavskim prelivom so v torek povzročile popolno prekinitev železniškega prometa med Veliko Britanijo in celinsko Evropo. Družba Eurostar je bila zaradi incidenta prisiljena za nedoločen čas odpovedati vse potniške povezave z Londonom, kar je povzročilo precejšnje nevšečnosti v času prazničnih potovanj ob koncu leta. Po navedbah upravljavca predora Eurotunnel so se težave z oskrbo z električno energijo začele v noči na torek, k zastoju pa je dodatno prispeval pokvarjen vlak storitve LeShuttle. Zaradi nujnega tehničnega posega so bili potniki pozvani, naj svoje poti prestavijo na poznejše termine, saj so bile zmogljivosti v obeh smereh močno omejene ali popolnoma ustavljene. Upravljavci so popoldne začeli postopno odpravljati napake, vendar so opozorili, da bo normalizacija prometa trajala dlje časa. Incident je neposredno vplival na ključno prometno vozlišče med pristaniščema Calais in Folkestone, kjer so ekipe na terenu poskušale čim hitreje vzpostaviti prevoznost za potniške in tovorne vlake.

Arsenal je na domačem igrišču s 4:1 premagal Aston Villo v 19. krogu Premier League in utrdil svoje vodstvo na lestvici. Tekma je bila odigrana v sredo, 31. decembra, v zgodnjih jutranjih urah po srednjeevropskem času. Poraz je prekinil niz Aston Ville.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek, 30. decembra, napovedal, da se bodo voditelji držav zaveznic Ukrajine srečali v Franciji 6. januarja 2026. Srečanje, katerega datum je predsednik Emmanuel Macron predhodno okvirno napovedal, a ne potrdil, predstavlja ključen korak v prizadevanjih za uskladitev nadaljnje pomoči Kijevu. Razprave bodo potekale v luči naraščajočih mednarodnih pritiskov za končanje konflikta in iskanja enotne strategije zahodnih partneric. Napoved srečanja prihaja po intenzivnih diplomatskih dejavnostih in posvetovanjih med Kijevom in Parizom. Macron in Zelenski sta v preteklih tednih poudarjala nujnost okrepljenih pritiskov na Rusko federacijo ter iskanje pogojev za pravičen mir. Srečanje v začetku januarja bo namenjeno konkretizaciji teh načrtov, zlasti v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer in morebitnih sprememb v zunanji politiki ključnih zaveznic po svetu.

Izrael je 26. decembra 2025 postal prva država na svetu, ki je uradno priznala Somaliland kot neodvisno in suvereno državo. Odločitev je v regiji sprožila ostre odzive, zlasti s strani somalijskega predsednika, ki je izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja obtožil, da poskuša konflikte z Bližnjega vzhoda prenesti na afriški rog. Somalija to dejanje razume kot neposreden poseg v svojo ozemeljsko celovitost, saj Somaliland od leta 1991 sicer deluje avtonomno, a do sedaj ni imel mednarodnega priznanja. Analitiki opozarjajo, da bi izraelsko priznanje lahko postalo "Pirova zmaga" za Somaliland, saj se je večina afriških držav odzvala z neodobravanjem. Izraelska poteza se časovno prekriva z napovedmi o trajni vojaški prisotnosti Izraela v Gazi in širitvi naselbin na Zahodnem bregu, kar dodatno zaostruje odnose z muslimanskimi državami. Diplomatska izolacija Somalije v tem primeru povečuje tveganje za nove regionalne nestabilnosti.

Francoski ustavni svet je v torek, 30. decembra, potrdil večino določb proračuna za socialno varnost za leto 2026. Odločitev je sledila pritožbi poslancev stranke Nepokorna Francija (LFI), ki so izpodbijali več ukrepov v besedilu zakona. Čeprav je ustavni organ proračun v večjem delu spoznal za skladnega z ustavo, je vseeno razveljavil določene segmente, predvsem tiste, ki so se nanašali na redefiniranje delovne nezmožnosti. Sodniki so v svoji presoji ugotovili, da večina proračunskih postavk izpolnjuje zakonske zahteve, vendar so na vsebinski ravni cenzurirali ukrep o delovni nezmožnosti, saj ta po njihovi oceni ni bil ustrezno utemeljen ali skladen s pravnimi standardi. Potrditev proračuna kljub delni cenzuri predstavlja ključen korak za finančno stabilnost francoskega socialnega sistema v prihodnjem letu, hkrati pa odraža politično napetost med vlado in opozicijskimi silami na levici.

Nogometni klub Le Mans FC je v torek, 30. decembra 2025, uradno sporočil, da so bile vse vstopnice za prihajajočo prvenstveno tekmo proti ekipi AS Saint-Etienne razprodane. Srečanje 18. kroga druge francoske lige (Ligue 2) bo potekalo v soboto, 3. januarja 2026, ob 20. uri na stadionu Marie-Marvingt. Zaradi izjemnega zanimanja javnosti vstopnic na dan dogodka na blagajnah stadiona ne bo več mogoče kupiti. Gre za ključni obračun pri vrhu prvenstvene lestvice, saj se bosta udarila neposredna tekmeca za napredovanje; domači Le Mans trenutno zaseda četrto mesto, gostujoči Saint-Etienne pa tretje. Vodstvo kluba je ob tem pojasnilo, da so zadnja razpoložljiva mesta na voljo le še prek nakupa polsezonskih naročnin, ki vključujejo vse domače tekme v drugem delu prvenstva. Pričakovati je bučno vzdušje, saj se nogometna sezona po krajšem premoru nadaljuje s spektaklom pred polnimi tribunami.

Francoska državna železniška družba SNCF Voyageurs je napovedala, da se bodo cene vozovnic za hitre vlake TGV inOui ter nizkocenovne vlake Ouigo v letu 2026 v povprečju zvišale za en odstotek. Vodstvo družbe je poudarilo, da bo napovedana podražitev že četrto leto zapored ostala pod ravnijo pričakovane inflacije, ki naj bi po napovedih statističnega urada Insee junija 2026 znašala 1,5 odstotka. Odločitev o uskladitvi cen bo vplivala na milijone potnikov, ki uporabljajo francosko železniško omrežje. Napovedana sprememba cenovnih tarif sledi širšemu trendu postopnega zviševanja stroškov prevoza v Franciji, vendar v okvirih, ki so nižji od splošne rasti življenjskih stroškov. Podjetje SNCF Voyageurs želi s to potezo ohraniti konkurenčnost železniškega prometa v primerjavi z drugimi oblikami transporta, hkrati pa zagotoviti sredstva za vzdrževanje in razvoj infrastrukture hitrih železniških povezav. Potniki bodo morali pri načrtovanju potovanj v letu 2026 upoštevati nekoliko višje izdatke, čeprav gre za relativno zmeren dvig cen.

Izraelske oblasti so sprožile postopke za prepoved delovanja več kot desetim humanitarnim nevladnim organizacijam na območju Gaze s 1. januarjem 2026. Med organizacijami, ki jim grozi prekinitev delovanja, sta tudi Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) in Zdravniki brez meja (MSF). Izraelsko ministrstvo ukrep utemeljuje z obtožbami o domnevnih terorističnih aktivnostih nekaterih uslužbencev in zahtevo, da organizacije predložijo sezname vseh palestinskih zaposlenih za varnostno preverjanje. Poleg tega je izraelski parlament potrdil zakonodajo, ki omogoča prekinitev dobave vode in električne energije objektom v lasti UNRWA ter zaseg zemljišč, ki jih agencija uporablja. Mednarodna skupnost se je na te ukrepe odzvala z ostrimi kritikami. Deset držav, med njimi Francija, Velika Britanija in Kanada, je v skupni izjavi razmere v Gazi označilo za katastrofalne, saj več kot 1,3 milijona ljudi nujno potrebuje zatočišče, večina zdravstvenih ustanov pa deluje le delno. Združeni narodi opozarjajo, da bodo novi zakoni milijone ljudi prikrajšali za osnovne storitve. Vodja UNRWA Philippe Lazzarini je zakonodajo označil za škandalozno in del sistematične kampanje za diskreditacijo agencije. Izraelske oblasti po drugi strani trdijo, da so ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti in preprečevanje sodelovanja humanitarnih delavcev s Hamasom.

Kremelj je sporočil, da bo Rusija zavzela bistveno strožje stališče v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Odločitev sledi obtožbam Moskve, da je Kijev izvedel napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, kar ruska stran označuje za poskus spodkopavanja mirovnih prizadevanj. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je poudaril, da takšni incidenti neposredno vplivajo na pripravljenost Rusije na dialog. Na drugi strani je ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha ruske navedbe zavrnil kot neutemeljene in opozoril, da Moskva za svoje trditve ni predložila nobenih verodostojnih dokazov. Sibiha je mednarodno skupnost pozval k odgovornemu ravnanju in opozoril, da Rusija uporablja tovrstne obtožbe kot izgovor za nadaljnje zaostrovanje sovražnosti. Dogajanje se odvija v času, ko so diplomatska prizadevanja za mir zaradi globokih nesoglasij med stranema že tako v slepi ulici. Medtem ko Rusija vztraja pri svojih maksimalističnih zahtevah in napoveduje širitev varnostnih območij na ukrajinskem ozemlju, Ukrajina zahteva popoln umik ruskih sil in mednarodna varnostna jamstva.

Neznani storilci so med božičnimi prazniki v Gelsenkirchnu na zahodu Nemčije izvedli obsežen in tehnološko dovršen rop lokalne hranilnice. Po navedbah nemške policije so roparji z uporabo velikega industrijskega svedra prevrtali steno trezorja, nato pa izpraznili približno 3000 varnostnih predalov. V njih so bili shranjeni gotovina, zlato in dragocen nakit, skupna škoda pa je po prvih ocenah preiskovalcev dosegla 30 milijonov evrov. Storilci so izkoristili mirno praznično obdobje, ko je bila banka zaprta, zato je njihovo dejanje ostalo neopaženo do ponovnega odprtja poslovalnice. Dogodek je v lokalni skupnosti sprožil val ogorčenja in strahu. V torek zjutraj se je pred poslopjem banke zbrala množica zaskrbljenih strank, ki so zahtevale informacije o svojih dragocenostih. Zaradi agresivnega vedenja nekaterih posameznikov in groženj uslužbencem je morala posredovati policija, banka pa je ostala zaprta iz varnostnih razlogov. Predstavnik banke Frank Krallmann je v izjavi za javnost poudaril, da so vsi vpleteni v šoku, saj je bilo izropanih več kot 95 odstotkov vseh najetih sefov. Policija nadaljuje z intenzivno preiskavo, storilci pa ostajajo na prostosti.

Kanada in druge države so pozvale Izrael, naj poveča pretok humanitarne pomoči v Gazo, hkrati pa so poročali, da se Izrael premika k začasni ustavitvi več kot dvajset humanitarnih organizacij. Izraelske oblasti so napovedale, da nevladne organizacije, ki do srede ne bodo posredovale seznamov svojih palestinskih zaposlenih, po letu 2026 ne bodo mogle več delovati v Gazi.

Poročilo razkriva, da so pred glasovanjem o dodajanju imena Donalda Trumpa v imenu Kennedyjevega centra spremenili statut centra, da bi zagotovili sprejetje ukrepa brez nasprotovanja. Bela hiša si prizadeva pospešiti postopek pridobivanja dovoljenj za Trumpovo plesno dvorano, pri čemer zveznim agencijam manjkajo ključni podatki o projektu in še čakajo na gradbene načrte. Donald Trump je že prej imenoval Jerome Powella za predsednika Federal Reserve, a se je kasneje ohladil do njega.

Francoski uradniki so izjavili, da ni trdnih dokazov, ki bi podpirali ruske obtožbe o ukrajinskem napadu z droni na eno od rezidenc Vladimirja Putina. Pariz meni, da so te obtožbe namenjene spodkopavanju prizadevanj za mir. Pojavljajo se vprašanja o naravi in lokaciji Putinove rezidence, ki naj bi bila napadena, saj naj bi imela obsežno posest in obrambni sistem.

Sirske oblasti so v obmorskem mestu Latakija uvedle nočno policijsko uro, potem ko so v ponedeljek in torek izbruhnili nasilni nemiri, uperjeni proti alavitski skupnosti. Po poročanju Sirskega observatorija za človekove pravice (OSDH) je v spopadih umrla ena oseba, nastala pa je tudi precejšnja gmotna škoda na lokalnih trgovinah in avtomobilih. Napadi na četrti z večinskim alavitskim prebivalstvom so sledili predhodnim protivladnim protestom, ki so prav tako zahtevali žrtve. Napetosti v mestu so se stopnjevale po seriji napadov, v katerih so bile tarče trgovine in premoženje pripadnikov manjšine, ki ji pripada tudi sirski predsednik Bašar al Asad. Policijska ura, ki je začela veljati v torek, 30. decembra, je bila odrejena z namenom preprečevanja nadaljnjega stopnjevanja nasilja in stabilizacije varnostnih razmer v tem strateško pomembnem pristaniškem mestu. Razmere v regiji ostajajo negotove, saj se sektaško nasilje prepleta s širšimi protivladnimi demonstracijami po vsej državi.

Izrael je napovedal, da bo preklical licence za delovanje približno 40 nevladnim organizacijam v Gazi in Zahodnem bregu, vključno z Zdravniki brez meja (MSF), ker niso posredovale zahtevanih informacij o svojih zaposlenih. Ukrep bo začel veljati s prihodnjim letom. Francija in devet drugih držav so izrazile zaskrbljenost glede humanitarnih razmer v Gazi, kljub prekinitvi ognja.

Elizejska palača je družini preminule filmske ikone Brigitte Bardot predlagala organizacijo državne pogrebne slovesnosti, vendar so njeni svojci ponudbo zavrnili. Kot je v torek potrdil vir blizu francoskega predsednika Emmanuela Macrona, je med uradom predsednika in družino potekala izmenjava mnenj, v kateri je bila uradno ponujena častna slovesnost za ikono francoskega filma, ki je umrla v nedeljo. Svojci pokojne zvezdnice se na predlog niso odzvali oziroma ga niso sprejeli, s čimer so se odločili za zasebno obliko slovesa. Brigitte Bardot, ki je veljala za enega največjih simbolov francoske kulture in kinematografije, je s svojo smrtjo sprožila val žalovanja po vsem svetu. Kljub njeni neizmerni slavi in vplivu na svetovno umetnost se bo družina očitno držala njenih osebnih želja ali lastne presoje o zasebnosti, kar pomeni, da Francija ne bo priredila velikega uradnega dogodka, ki je sicer običajen za osebnosti takšnega formata. Odločitev družine odraža željo po mirnem in diskretnem slovesu od legendarne igralke in aktivistke.