Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta ubil protestnike, so se pojavile kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je potezo označil za bolj povezano z nafto kot s svobodo govora, medtem ko so iranski uradniki obsodili Trumpove izjave kot vmešavanje v notranje zadeve. Trump je sicer na Truth Social zapisal, da so ZDA »pripravljene in opremljene« za odziv.

Severno poloblo so ob vstopu v novo leto 2026 zajele ostre zimske razmere, ki so posledica obsežnega vdora arktičnega zraka. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z nevarnim ledenim dežjem in temperaturami pod lediščem, kar je povzročilo izdajo številnih opozoril za prometno varnost. Najhuje je v osrednjem delu države in na severovzhodu, kjer so meteorologi na prvi dan leta zabeležili poledico na mostovih in cestah. Podobne razmere vladajo tudi v Evropi in Aziji. Francija beleži eno najhladnejših novoletnih obdobij od začetka tisočletja, temperature pa naj bi ostale pod dolgoletnim povprečjem še vsaj teden dni. V Grčiji so se temperature v Solunu spustile do 3 stopinj Celzija pod ničlo, v Atenah pa so namerili le 2 stopinji Celzija. Medtem je Hong Kong izdal prvo letošnje opozorilo pred mrazom, v severni Indiji pa gosta megla in sneženje močno ovirata letalski promet in vidljivost. Vremenoslovci napovedujejo, da se bodo mrzle zračne mase nad temi območji zadržale tudi v prvi polovici januarja.

Grški podpredsednik vlade Kostis Hadžidakis je kmetom sporočil, da po njegovem mnenju nimajo več opravičil za izogibanje dialogu s predsednikom vlade. Hadžidakis je v objavi na družbenih omrežjih poudaril, da je bilo kmetom v letu 2025 prek različnih vladnih mehanizmov, vključno z organizacijo OPEKEPE, ministrstvom za finance in zavarovalnico ELGA, izplačanih skupno 3,82 milijarde evrov. Ta znesek predstavlja rekordno visoko raven finančne podpore kmetijskemu sektorju v zadnjih letih. Vlada s temi podatki utrjuje svoje stališče v pogajanjih s kmeti, ki v zadnjem obdobju krepijo svoje protestne aktivnosti. Hadžidakis meni, da so obsežna proračunska sredstva zadosten dokaz vladne podpore, zato kmete poziva, naj se namesto blokad in protestov raje odločijo za konstruktiven pogovor o prihodnosti sektorja. Po navedbah vlade so bile izpolnjene ključne finančne zahteve, kar naj bi odprlo pot za reševanje drugih odprtih vprašanj za pogajalsko mizo.

Grški statistični urad Elstat je poročal o znatnem izboljšanju stanja na trgu dela, saj se je stopnja brezposelnosti v Grčiji novembra 2025 znižala na 8,2 odstotka. To predstavlja opazen padec v primerjavi z novembrom 2024, ko je brezposelnost znašala 9,7 odstotka, ter rahel upad glede na oktober 2025, ko je bila stopnja 8,6-odstotna. Število brezposelnih oseb se je v enem letu zmanjšalo za 62.458 in je novembra 2025 znašalo 395.436 oseb. Posebej spodbudni so podatki v starostni skupini od 15 do 24 let, kjer se je stopnja brezposelnosti z lanskih 21,2 odstotka znižala na 16,6 odstotka. Kljub splošnemu trendu upadanja brezposelnosti pa mladi še vedno ostajajo ena najbolj ranljivih skupin na grškem trgu dela. Pozitiven trend zaposlovanja odraža postopno gospodarsko stabilizacijo države in večanje števila delovnih mest v različnih sektorjih gospodarstva.

Grški nogometni prvoligaš Panathinaikos je uradno razpisal novo povečanje osnovnega kapitala v višini 17,5 milijona evrov. Sklep o dokapitalizaciji je bil sprejet na skupščini delničarjev 15. decembra 2025, formalno pa potrjen z vpisom v splošni trgovinski register 30. decembra 2025. Obstoječi delničarji imajo prednostno pravico do vpisa novih delnic do 16. januarja, po tem datumu pa bodo lahko sodelovali tudi morebitni tretji vlagatelji. Sveža finančna sredstva bodo namenjena zagotavljanju tekoče likvidnosti kluba v letu 2026, kar vključuje izplačila plač igralcem in trenerjem, stroške novih prestopov, davčne obveznosti ter ostale operativne stroške. Gre za nadaljevanje finančne podpore lastnika Giannisa Alafouzosa, ki je decembra 2024 že izvedel dokapitalizacijo v višini približno 26,3 milijona evrov. Ta sredstva so bila v celoti vplačana in bodo uradno potrjena v prihodnjih tednih. Nova injekcija kapitala bo klubu omogočila stabilno poslovanje in ohranitev konkurenčnosti na športnem področju.

Grški statistični urad (ELSTAT) je poročal o znatnem znižanju stopnje brezposelnosti, ki je novembra 2025 dosegla 8,2 odstotka. To predstavlja opazen upad v primerjavi z novembrom 2024, ko je bila stopnja brezposelnosti revidirana navzgor na 9,7 odstotka, hkrati pa gre za znižanje glede na oktober 2025, ko je znašala 8,6 odstotka. Po uradnih podatkih je bilo novembra 2025 registriranih 395.436 brezposelnih oseb, kar je 62.458 manj kot v enakem obdobju leto prej oziroma 13,6-odstoten upad na letni ravni. Trend zmanjševanja brezposelnosti se je nadaljeval tudi na mesečni ravni, saj se je število iskalcev zaposlitve v primerjavi z oktobrom zmanjšalo za 13.900 oseb. Podatki kažejo na postopno stabilizacijo grškega trga dela, ki se je v preteklem desetletju spopadal z izjemno visokimi stopnjami brezposelnosti. Pozitivni premiki so odraz širšega gospodarskega okrevanja države in uspešnosti strukturnih reform, ki jih je Grčija uvedla v zadnjih letih za spodbujanje zaposlovanja v zasebnem sektorju.

V Solunu je v starosti 70 let umrl Hristos Sarantopulos, vpliven poslovnež in dolgoletni predsednik Grško-italijanske gospodarske zbornice. Sarantopulos je zbornico vodil neprekinjeno 29 let, vse od njene ustanovitve, poleg tega pa je 22 let opravljal funkcijo častnega konzulata Italije v Solunu. Njegovo delovanje je pustilo neizbrisan pečat v gospodarskih odnosih med Grčijo in Italijo, saj je aktivno spodbujal bilateralno sodelovanje in investicije med državama. Poleg vodenja zbornice je bil Sarantopulos od leta 1997 nepogrešljiv član upravnega odbora Trgovinske in industrijske zbornice v Solunu (EVETh), kjer je zasedal tudi položaj drugega podpredsednika. Grški mediji poročajo, da se je v zadnjem obdobju spopadal z resnimi zdravstvenimi težavami, ki so bile zanj usodne. Njegova smrt pomeni konec pomembnega obdobja za solunsko poslovno skupnost, v kateri je veljal za ključno figuro pri povezovanju mediteranskih trgov in krepitvi diplomatskih vezi skozi gospodarske pobude.

Najnovejši film režiserja Jamesa Camerona, Avatar: Fire and Ash, je v prazničnem obdobju zavzel vrh ameriških lestvic gledanosti in se hitro približuje mejniku ene milijarde ameriških dolarjev svetovnega zaslužka. Na silvestrovo je film v ameriških kinematografih ustvaril za 8,1 milijona dolarjev prometa, s čimer je utrdil svojo prevlado na trgu. Od začetka predvajanja pred dvema tednoma je film samo v Združenih državah Amerike zbral več kot 250 milijonov dolarjev, medtem ko so mednarodni rezultati še višji. Kljub uspehu Cameronovega spektakla pa ameriška kinematografska industrija leta 2025 ni zaključila povsem po pričakovanjih analitikov. Skupni prihodki od prodanih vstopnic v ZDA in Kanadi so znašali približno 8,87 milijarde dolarjev, kar predstavlja zgolj 1,5-odstotno rast glede na predhodno leto. Ta rezultat je zaostal za zastavljenim ciljem devetih milijard dolarjev, ki so ga napovedovali strokovnjaki. Poleg Avatarja k filmskemu prometu pomembno prispeva tudi Disneyjev animirani film Zootopia 2, ki v kinematografih še naprej beleži dobre rezultate.

Grški namestnik ministra za infrastrukturo in promet Nikos Tachiaos je v polnoči na silvestrovo obiskal cestninsko postajo Oreokastro, kjer je uradno pospremil prehod avtoceste Egnatia Odos pod okrilje novega koncesionarja. Dogodek je zaznamoval začetek delovanja družbe Nea Egnatia Odos A.E., ki je prevzela upravljanje in vzdrževanje te strateško pomembne prometne žile, ki povezuje zahod države s turško mejo. Tachiaos je ob tem izpostavil, da projekt prehaja v novo razvojno fazo, ki bo prinesla posodobitev infrastrukture in izboljšanje storitev za uporabnike. Po uradnem preklopu sistemov na cestninski postaji je namestnik ministra obiskal še operativni center novega koncesionarja v solunskem okrožju Titan. Tam se je seznanil z delovanjem nadzornih sistemov in načrti za prihodnje naložbe v varnost in digitalizacijo avtoceste. Prenos upravljanja na zasebnega koncesionarja je del širšega grškega načrta za privatizacijo in posodobitev prometnega omrežja, kar naj bi dolgoročno zmanjšalo finančno breme države in zagotovilo višje standarde cestnih povezav v regiji.

Grški kmetje so danes, 2. januarja, ohranili prosto prevoznost na ključnih cestnih blokadah v krajih Malgara, Evzoni, Promahonas in na carinski izpostavi Niki. Odločitev o začasni sprostitvi prometa so sprejeli z namenom olajšanja potovanj počitnikarjem med novoletnimi prazniki. Kljub temu so se razmere drugod po državi zaostrile, saj so kmetje zaprli državno cesto pri mestu Kastro v prefekturi Beocija v smeri proti Atenam, kar povzroča zastoje v prometu. Kmetje vztrajajo pri svojih zahtevah po večji državni pomoči in boljših delovnih pogojih, medtem ko čakajo na nedeljsko vsesplošno srečanje vseh kmetijskih sindikatov. Na tem srečanju, ki bo potekalo 4. januarja, bodo določili nadaljnje korake in morebitno zaostritev protestnih aktivnosti po celotni državi. Kmetijski sektor v Grčiji se že dlje časa spopada z visokimi stroški pridelave in nezadovoljstvom nad kmetijsko politiko vlade v Atenah. Trenutna sprostitev določenih mejnih prehodov in avtocestnih odsekov velja le za krajše obdobje, saj kmetje napovedujejo vrnitev k blokadam, če vlada ne bo prisluhnila njihovim predlogom za izboljšanje položaja primarnega sektorja.

Kljub praznikom so grški kmetje nadaljevali z blokadami in protesti, s čimer so pokazali odločenost za nadaljevanje boja. Prejemajo podporo sindikatov delavcev in samozaposlenih. Diamanto Manolakou, poslanka KKE, je poudarila, da bi morala vlada začeti resen dialog s kmeti.

Iran je odgovoril na Trumpova opozorila glede protestov in ga pozval, naj se izogiba "destabilizaciji" Bližnjega vzhoda. Turški predsednik Erdogan je napovedal telefonski pogovor s Trumpom. George Clooney in Donald Trump sta se znašla v sporu zaradi Clooneyjevega pridobljenega francoskega državljanstva, pri čemer je Trump Clooneyja označil za "povprečnega".

V Grčiji se je 2. januarja začela postopna vrnitev zaposlenih na delovna mesta, čeprav so številna trgovska podjetja ostala zaprta. Čeprav drugi januar v državi ne velja za uradni državni praznik, se večina trgovcev na drobno tradicionalno odloči za zaprtje prodajaln zaradi izvajanja letnih inventur in popisa zalog. Potrošniki so se morali pred obiskom supermarketov predhodno informirati o delovnem času, saj so nekatere večje verige, kot so Lidl, Sklavenitis in AB Vassilopoulos, obratovale po prilagojenem urniku ali ostale zaprte. Banke in javne ustanove so prav tako začele normalizirati svoje poslovanje po prazničnem premoru. Prehod na običajen delovni čas sledi obdobju skrajšanega obratovanja, ki je bilo uveljavljeno ob koncu leta. Večina trgovskih središč in živilskih prodajaln je po državi svoja vrata ponovno odprla v polnem obsegu šele po opravljenih administrativnih opravkih, povezanih z zaključkom poslovnega leta. Za nemoten potek nakupov so bili objavljeni podrobni vodiči po posameznih trgovskih verigah, kar je državljanom olajšalo načrtovanje prvih nakupov v novem letu.

Grška trgovska podjetja in supermarketi so drugi dan leta 2025 ostali večinoma zaprti, čeprav 2. januar v Grčiji uradno ne velja za državni praznik. Večina trgovin se je odločila za izvedbo letne inventure, kar je ustaljena tradicija, ki sledi prazničnemu obdobju. Kljub splošnemu zaprtju so nekateri manjši ponudniki, kot so pekarne in kioski, poslovali nemoteno, medtem ko so banke odprle svoja vrata po običajnem urniku. Potrošniki so bili vnaprej opozorjeni na prilagojen delovni čas, saj so se nekatere verige supermarketov odločile za izjeme pri odpiralnem času, vendar je večina ostala zaprta. Današnje stanje predstavlja postopen prehod v običajen delovni ritem po silvestrskem skrajšanem urniku. Grška javnost je bila pozvana, naj preveri specifične ure delovanja za lokalne izpostave, preden se odpravijo po nakupih, saj se pravila glede inventur razlikujejo med posameznimi trgovskimi verigami.

Argentinski predsednik Javier Milei je napovedal oblikovanje nove mednarodne zveze desetih držav, ki se bo osredotočala na boj proti socializmu in t. i. 'woke' ideologiji. Milei je v pogovoru za CNN pojasnil, da želi s partnerji zgraditi zavezništvo, ki bo zagovarjalo ideje svobode, pri čemer je socializem označil za 'rak rano' regije. Čeprav imen sodelujočih držav ni razkril, je v zadnjem obdobju okrepil stike z voditelji Paragvaja, Salvadorja in Hondurasa, hkrati pa si prizadeva za tesnejše vezi z Donaldom Trumpom, Viktorjem Orbanom in Giorgio Meloni. Istočasno je venezuelski predsednik Nicolás Maduro izrazil pripravljenost na normalizacijo odnosov z Združenimi državami Amerike. Maduro je izpostavil, da je Venezuela pripravljena na ameriške investicije v svoj naftni sektor pod pogoji, ki so primerljivi s tistimi podjetja Chevron. Poleg gospodarskega sodelovanja je ponudil tudi dialog o skupnem boju proti trgovini z drogami, kar predstavlja odmik od prejšnje ostre retorike, medtem ko se ameriška podjetja že pogajajo o morebitni ublažitvi sankcij iz obdobja Trumpove administracije.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v televizijskem intervjuju izrazil pripravljenost na pogovore z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede vprašanj zatiranja trgovine z mamili in gospodarskih investicij. Maduro se je izognil neposredni potrditvi ali zanikanju navedb o morebitnem ameriškem napadu na venezuelska pristanišča, o katerih je predhodno poročal Trump, vendar je poudaril, da nacionalna obramba zagotavlja ozemeljsko celovitost države. Predsednik Maduro je poudaril, da je Venezuela odprta za ameriške investicije v naftni sektor, pri čemer je kot primer uspešnega sodelovanja izpostavil družbo Chevron. Po njegovih besedah bi Washington lahko dosegel celovite sporazume o gospodarskem razvoju, če bi se odločil za dialog. Maduro je prav tako zavrnil ameriške obtožbe o vpletenosti njegove vlade v trgovino z narkotiki in trdil, da je Venezuela žrtev kolumbijskih tihotapcev kokaina. Kljub napetostim je venezuelski voditelj opisal svoj zadnji telefonski pogovor s Trumpom iz novembra kot vljuden in spoštljiv. Poudaril je, da so venezuelski predstavniki večkrat obvestili Washington o pripravljenosti na resen sporazum o boju proti narkotikom, s čimer poskuša Caracas stabilizirati odnose v luči ameriških sankcij in obtožb o ogrožanju varnosti ZDA.

Po zajetju Nicolása Madura je Donald Trump izjavil, da so ZDA pripravljene izvesti nov napad, če bo potrebno. Trump je tudi ocenil, da Maria Corina Machado nima podpore, da bi vodila Venezuelo. ZDA naj bi Venezuelo začasno upravljale, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. V Caracasu so 3. januarja poročali o močnih eksplozijah in zvokih letal, medtem ko je Venezuela obsodila "zelo resno vojaško agresijo".

Severno poloblo je ob prehodu v leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, močan veter in obilno sneženje v Združene države Amerike, Veliko Britanijo, Estonijo in Grčijo. V Združenih državah Amerike so izdali številna opozorila pred zimskimi nevihtami, saj so nekatere zvezne države poročale o več kot 20 centimetrih snega in sunkih vetra do 70 kilometrov na uro. Temperature so v nekaterih predelih padle krepko pod ledišče, pri čemer so občutki mraza zaradi vetra dosegali tudi do -30 stopinj Celzija. V Evropi se s podobnimi razmerami spopadajo v Veliki Britaniji, kjer so izdali rumena opozorila zaradi snega in ledu, ter v Grčiji, kjer je vdor polarnega zraka povzročil nenaden padec temperatur in sneženje tudi v nižjih predelih države, vključno z okolico Aten. Napovedi za prve dni januarja kažejo na nadaljevanje hladnega vremena, vendar meteorologi v prihodnjem tednu pričakujejo postopno otoplitev. Kljub mrazu so novoletna praznovanja na prostem v večini mest potekala po načrtih, čeprav so oblasti prebivalce pozvale k previdnosti in uporabi toplih oblačil zaradi nevarnosti ozeblin.

Rusija je sporočila, da je pridobila in dešifrirala podatke iz ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali poskus napada na rezidenco Vladimirja Putina. Dokumente naj bi posredovali ZDA. Medtem pa CIA ocenjuje, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence v nedavnem napadu z droni v severni Rusiji. Donald Trump je po obvestilu vodje CIA zavzel bolj zadržano stališče glede incidenta.