Hamas je Mednarodnemu odboru Rdečega križa v Gazi izročil posmrtne ostanke dveh izraelskih talcev. Izraelska vojska je to potrdila na platformi X. Družina Haniyeh pa je zanikala poročila, da so njihovi sorodniki zapustili Gazo na turško zahtevo. Hamas naj bi tudi načrtoval obsežno operacijo proti oboroženim skupinam v Gazi, ki sodelujejo z izraelsko vojsko, z namenom ponovne vzpostavitve nadzora.

Hamas je v skladu s sporazumom o prekinitvi ognja Rdečemu križu izročil posmrtne ostanke dodatnega izraelskega talca. Izraelska vojska je v osrednji Gazi ubila dva Palestinca.

ZDA so zasegle naftni tanker, ki je prevažal venezuelsko nafto, kar je po besedah predsednika Donalda Trumpa povečalo pritisk na režim Nicolása Madura. Ta poteza je dvignila cene nafte in povečala napetosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem protestov, ki so v državi izbruhnili zaradi visokih življenjskih stroškov. Trump je navedel, da so Združene države Amerike pripravljene in oborožene za posredovanje, če bi iranske oblasti začele pobijati miroljubne protestnike. Njegove izjave, v katerih je obljubil, da bodo ZDA »prihitela na pomoč« protestnikom, so v Teheranu naletele na oster odpor. Iranski zunanji minister Abas Aragiči je Trumpove grožnje označil za »nepremišljene in nevarne« ter dodal, da takšna retorika kaže na vpliv tistih, ki se bojijo stabilnosti regije. Hkrati so ameriške oblasti v Severni Karolini uspele preprečiti teroristični napad, ki ga je navdihnila skupina Islamska država (ISIS). Osemnajstletni Kristan Sturdivant je bil obtožen načrtovanja napada z noži in kladivi na silvestrovo. Pravosodno ministrstvo ZDA je potrdilo, da je bila grožnja pravočasno nevtralizirana, kar dodatno poudarja napete varnostne razmere, v katerih se trenutno nahajajo Združene države, tako na notranjepolitičnem kot na mednarodnem področju. Trumpova napoved o pripravljenosti na posredovanje v Iranu predstavlja pomemben zunanjepolitični premik in stopnjevanje napetosti med državama, ki sta že leta v sovražnem odnosu.

Vladimir Putin je izjavil, da je bila osvoboditev Severska dosežena zahvaljujoč pogumu ruskih vojakov in častnikov. Poudaril je, da osvoboditev mesta odpira možnosti za nadaljnje napredovanje ruskih sil. Putin je tudi podelil medalje »Zlata zvezda« herojem Rusije, ki so sodelovali pri osvoboditvi Severska.

Madžarski premier Viktor Orban se je v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kjer sta razpravljala o zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo za Madžarsko in morebitni posredniški vlogi Budimpešte pri reševanju konflikta v Ukrajini. Orban je poudaril, da Madžarska sledi suvereni zunanji politiki in ni podlegla pritiskom glede sodelovanja z Rusijo.

V oboroženem napadu na plaži Bondi v Sydneyju v Avstraliji je bilo med praznovanjem Hanuke ubitih najmanj 12 ljudi, več pa ranjenih. Avstralski premier Albanese je dejal, da gre za teroristično dejanje in antisemitsko zlo. Izraelski premier Netanjahu je za napad okrivil avstralske oblasti in dejal, da pozivi k palestinski državi podžigajo antisemitizem. Predsednik črnogorske skupščine Mandić je izrazil sožalje in podporo Avstraliji in judovski skupnosti.

Vladimir Putin je potrdil, da so prejšnji teden v Abu Dabiju potekali tajni pogovori med ruskimi in ukrajinskimi uradniki. Ponovil je, da je Rusija pripravljena na resna mirovna pogajanja in da bi osnutek načrta, o katerem sta razpravljali ZDA in Ukrajina, lahko bil osnova za prihodnji dogovor. Hkrati je izjavil, da nima smisla podpisovati dokumentov z 'nelegitimnim' ukrajinskim vodstvom. Poudaril je tudi nujnost nadaljnjih razprav o ameriškem načrtu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik The New York Times sprožil mednarodno diplomatsko napetost z napovedjo, da namerava Washington prevzeti nadzor nad Grenlandijo. Trump je poudaril, da je lastništvo otoka zanj pomembnejše od veljavnih mednarodnih pogodb, in dodal, da naj bi mednarodno pravo v tem primeru veljalo le selektivno. Po njegovih besedah ZDA otoka ni treba kupiti, temveč ga lahko preprosto prevzamejo, pri čemer se je skliceval na določila obrambnega pakta iz leta 1951. Izjave so povzročile ogorčenje v Evropi, zlasti pri danski premierki Mette Frederiksen, ki je pričakovanja ameriške administracije označila za šokantna. Trump svojo namero utemeljuje s strateškim tekmovanjem z Rusijo in Kitajsko za vpliv v Arktiki. Namestnik vodje osebja Bele hiše Stephen Miller je podprl predsednikove trditve o psihološkem pomenu popolnega ameriškega nadzora nad tem strateškim ozemljem. Kritiki v mednarodni javnosti opozarjajo, da Trumpovo stališče, po katerem je sam vrhovni arbiter nadnarodnih pravil, spodkopava temelje globalne ureditve. Medtem ko se Danska in njene zaveznice v Evropski uniji odzivajo s presenečenjem, Trump vztraja, da njegovo moč omejuje le lastna morala, ne pa zunanje pravne zaveze ali suverenost drugih držav.

V Moskvi je v ponedeljek zjutraj eksplodiralo vozilo na dvorišču stanovanjske hiše na ulici Jasenevaja. Po poročanju Telegram kanalov je eksplozijo povzročila doma narejena bomba, nameščena pod avtomobil Kia Sorento. V eksploziji je bil ranjen 56-letni moški, ki je utrpel številne poškodbe, vključno z zlomom obraza. Na kraju dogodka so posredovale reševalne službe, kriminalisti pa preiskujejo vzrok eksplozije. Poškodovani avtomobil je bil močno uničen.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Donald Trump je pozval k izvedbi predsedniških volitev v Ukrajini. Ruski mediji poročajo, da so nekdanji ukrajinski poslanci razkrili seznam vodilnih kandidatov, ki bi lahko zamenjali Zelenskega, med katerimi naj bi bili general, boksar in ženska s koso. Prav tako poročajo, da naj bi Zelenski izgubil na volitvah in pristal v zaporu.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker se mu trenutni čas za to ne zdi primeren in zaradi pomanjkanja napredka v diplomatskih prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav je srečanje odpovedal, ga namerava izpeljati kasneje.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za gradnjo nove serije bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile njegovo ime. Te ladje naj bi bile del "Zlate flote" in naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot še en primer Trumpovega prizadevanja za ovekovečenje svojega imena, medtem ko so drugi poudarjali potrebo po posodobitvi ameriške mornarice.

Romunija je evakuirala vas blizu ukrajinske meje, potem ko je ruski napad z dronom povzročil požar na ladji s tekočim naftnim plinom v ukrajinskem pristanišču na Donavi. Romunske oblasti so ocenile požar tankerja s tekočim plinom kot neposredno nevarnost eksplozije.

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

V Berlinu so se zaključili nadaljnji krogi pogovorov med predstavniki Ukrajine in ZDA o možnostih za končanje vojne, pri čemer Volodimir Zelenski ni sodeloval. Po besedah ukrajinskega glavnega pogajalca Rustema Umerova je bil dosežen "realen napredek". ZDA pričakujejo dogovor z Rusijo že ta vikend. Videokonferenca med zunanjimi ministri EU in ameriškima odposlancema, Stivom Vitkofom in Džaredom Kušnerjem, ni bila izvedena zaradi težav s povezavo.

Ruski minister Lavrov je zanikal izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevnem obnavljanju jedrskih testiranj v Rusiji. Izrazil je zaskrbljenost, ker naj bi ameriški uradniki izjavili, da bodo jedrske poskuse usmerjali v geopolitične cilje. Moskva je izrazila pripravljenost na obravnavo pomislekov ameriške strani.