Pred srečanjem med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim, ki je predvideno, Trump še ni sprejel odločitve o morebitni dobavi raket Tomahawk Ukrajini. Ukrajinska delegacija je pripravila predstavitev o potencialni uporabi teh raket za ameriškega predsednika.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

ZDA so v posodobljeni strategiji nacionalne varnosti pozvale evropske države, da prevzamejo večjo odgovornost za lastno obrambo. Poudarile so tudi pomen hitre ureditve konflikta v Ukrajini in obnovitve odnosov z Rusijo. Bela hiša je ponovno izpostavila vzpostavitev strateške stabilnosti z Rusijo kot eno ključnih zunanjepolitičnih nalog v Evropi.

Ena od dveh pripadnic nacionalne garde, ki sta bili ustreljeni v Washingtonu, je umrla. Osumljenec za streljanje, Rahmanullah Lakanwal, naj bi pred prihodom v ZDA v Afganistanu delal za CIE.

Kremlj je zanikal, da bi Vladimir Putin želel obnoviti Sovjetsko zvezo ali napasti Nato, kar je odgovor na trditve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Zaradi vse večje negotovosti glede ameriške podpore Ukrajini, so evropski voditelji na srečanju v Londonu napovedali strateški preobrat in pospešeno iščejo načine za prevzem večjega nadzora nad ukrajinskim vprašanjem. Friedrich Merz je izjavil, da bi morala Evropa postati manj odvisna od ZDA, kar je odziv na novo ameriško strategijo nacionalne varnosti.

Po izjavi nemškega ministra za obrambo Borisa Pistoriusa, da bi lahko prišlo do vojaškega konflikta med Natom in Rusijo pred letom 2029, se je oglasila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Zaharova je poudarila, da po Pistoriusovih besedah ni več dvoma o tem, kdo je agresor.

Nemški zunanji minister je opozoril, da se Rusija pripravlja na morebiten vojaški spopad z Natom najkasneje do leta 2029. Ob tem so moldavske oblasti poročale, da je ruski vojaški dron pristal na strehi hiše v Moldaviji, ki meji na Ukrajino. Moldavija in Romunija sta bili v torek v stanju povečane pripravljenosti, saj je šest dronov vdrlo v zračni prostor Moldavije in najmanj dva v zračni prostor Romunije med novim obsežnim ruskim napadom z raketami in brezpilotnimi letalniki na Ukrajino.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Rusija izpolnila vse potrebne korake za nadaljevanje pogajanj z Ukrajino, medtem ko je Kijev oviral proces. Rusija je komentirala tudi prekinitev pogajanj s strani Ukrajine.

Po strelskem incidentu v Washingtonu, v katerem je bil osumljenec afganistanski državljan, je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa začasno ustavila vse postopke obravnave imigracijskih zahtevkov afganistanskih državljanov. Trump je incident označil za teroristično dejanje in napovedal pregled vseh Afganistancev, ki so v ZDA vstopili v času Bidenove administracije, ter zaostritev migracijske politike, ki jo ocenjuje kot največjo grožnjo nacionalni varnosti.

Švica se ne more braniti pred obsežnim napadom in mora povečati vojaške izdatke zaradi naraščajočih tveganj iz Rusije, je opozoril vodja švicarske vojske. Zaradi tega poziva k povečanju sredstev za obrambo.

Med judovskim praznikom Chanuka na plaži Bondi v Sydneyju je prišlo do terorističnega napada, v katerem sta dva napadalca ubila najmanj dvanajst ljudi. Avstralski premier je dogodek označil za antisemitski teroristični napad.

Po smrti treh ameriških vojakov v napadu v Siriji je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bo ZDA odgovorila Islamski državi (ISIS) in se ji maščevala. Trump je izrazil žalost ob izgubi ameriških domoljubov in poudaril, da je bil napad ISIS usmerjen proti ZDA in Damasku.

Britanski obrambni minister je sporočil, da je ruska vohunska ladja vplula v britanske vode in usmerjala laserje v vojaške pilote. Britanska vlada je zaradi incidenta opozorila Rusijo, medtem ko britanska mornarica in letala RAF spremljajo gibanje ladje. V pripravljenosti so tudi "vojaške možnosti", če bi ladja postala grožnja.

Po eksploziji na železniški progi v osrednji Poljski, ki je ključna za dobave v Ukrajino, je Varšava napovedala zaprtje zadnjega ruskega konzulata v državi. S to potezo se Poljska odziva na sabotažo železniške proge, ki vodi v Ukrajino, kar kaže na poslabšanje odnosov med državama.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Pojavile so se informacije o tajnem mirovnem načrtu ZDA in Rusije, ki vsebuje 28 točk in predvideva boleče kompromise za Ukrajino. Ukrajina je nad načrtom zaskrbljena. Visoki ameriški vojaški uradniki so obiskali Kijev. Trump naj bi ponovno pritiskal na Zelenskega za sprejem mirovnega sporazuma.

ZDA povečujejo svojo prisotnost v "zahodni hemisferi" in zaostrujejo grožnje Venezueli. Ameriški predsednik je pozval venezuelskega predsednika Madura k odstopu. V Ukrajini je rusko obstreljevanje zahtevalo več žrtev, vključno z otrokom. Ukrajinski predsednik Zelenski je dejal, da so po pogovorih med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki pripravljeni dokumenti o varnostnih jamstvih in končanju vojne.

Medtem ko ZDA in Rusija v »zaupnem ozračju« nadaljujeta pogajanja o Ukrajini, evropske članice Nata vojaško podpirajo Kijev, EU pa išče načine za gospodarsko pomoč. Anketa v devetih državah EU kaže, da več kot polovica Evropejcev meni, da obstaja povečana nevarnost vojne z Rusijo.