APDEJT.si

V Agios Nikolaosu na Kreti je prišlo do napetosti in uporabe solzivca med protestom ob prihodu izraelske križarke Crown Iris, ki je prevažala približno 1.500 potnikov iz Izraela. Na Rodosu je bil sprožen nujni tožilski pregled zaradi shoda solidarnosti s Palestino, povezanega s prihodom iste ladje. Poleg tega je bila v izraelskem časopisu Israel Hayom objavljena analiza, ki severni del Cipra pod turško okupacijo označuje za problem za Izrael, omenjen je tudi načrt 'Neptunova jeza'.

Ob 100. obletnici rojstva Mikisa Theodorakisa, je Dimitris Koutsoumpas, generalni sekretar Centralnega komiteja KKE, objavil članek na 'tovima.gr', v katerem je poudaril Theodorakisov boj in ustvarjanje za lepše ideale. Centralni komitej KKE je 25. junija počastil spomin na skladatelja.

V Agios Nikolaosu na Kreti so potekali protesti proti izraelskim turistom, ki so prispeli s križarko Crown Iris. Protestniki so izražali podporo Palestini, policija pa je sprejela stroge varnostne ukrepe in izvedla aretacije. Stranka KKE je kritizirala pomanjkljivosti požarne zaščite v Drosopigiju in Kryoneriju. Medtem sta na Kefaloniji izven službe pristaniški uradnik in domačin rešila pet angleških turistov pred utopitvijo v Porosu.

Rusija je po desetletjih obnovila direktne potniške lete med Moskvo in Pjongjangom, glavno mesto Severne Koreje. Ruski turisti so bili na mednarodnem letališču v Pjongjangu sprejeti s cvetjem. Ta poteza kaže na poglabljanje odnosov med državama, medtem ko Severna Koreja pošilja orožje in vojake v pomoč Rusiji.

Evropska komisija je predlagala delno zamrznitev sodelovanja Izraela v programu 'Obzorje Evropa', posebej za financiranje izraelskih startup podjetij. Ta poteza je povezana z uničujočimi humanitarnimi razmerami v Gazi, kljub napovedi Izraela o dnevni humanitarni prekinitvi spopadov. Izraelsko zunanje ministrstvo je to dejanje označilo za 'neupravičeno' in je sprožilo močne odzive Tel Aviva.

Nedavni dogovor med ZDA in EU glede carin je preprečil takojšnjo krizo, vendar je sprožil močne odzive znotraj Evropske unije. Mnoge države članice in družbeni akterji menijo, da gre za neuravnotežen kompromis, ki predvsem koristi ZDA in obremenjuje nekatere evropske industrije. Euronews v dvominutnem videu pojasnjuje podrobnosti dogovora in analizira odzive, pri čemer se postavlja vprašanje, ali je EU največji poraženec te trgovinske pogodbe.

Nemčija se je znašla pred bistveno večjim proračunskim primanjkljajem, kot je bilo sprva ocenjeno. Po novih načrtih bo javnofinančni primanjkljaj v obdobju med letoma 2027 in 2029 znašal kar 172 milijard evrov, kar je za 28 milijard evrov več od prejšnjih ocen. Nova vlada pod vodstvom kanclerja Merza se bo morala soočiti z izzivom iskanja sredstev za pokrivanje tega znatnega odklona.

V okviru novic iz Grčije je bila objavljena informacija, da je Luka Katseli prevzela vlogo Izvršne predsednice Sveta direktorjev pri SWISS APPROVAL Ελλάδος, začenši z 21. julijem 2025. Katseli, upokojena profesorica mednarodnih ekonomskih odnosov in razvoja na Ekonomski fakulteti Univerze v Atenah, je zasedala akademske položaje med letoma 1987 in 2019. Medtem pa je v sporočilu iz Cipra evropski poslanec DISY Michalis Hatzipantelas izrazil oceno, da Ciper ni ustrezno izkoristil razpoložljivih evropskih pobud za boj proti požarom v provinci Limassol. Poudaril je, da bi morala imeti Ciper po njegovih informacijah na voljo dve letalski sredstvi EU za pomoč pri gašenju.

Na Kitajskem je pod preiskavo vodja templja Shaolin, Shi Yongxin, zaradi finančnih in spolnih škandalov. V primeru umora Kiriaki Grive je tožilka zahtevala obsodbo osumljenega, saj naj bi jo ubil "metodično in premišljeno". Medtem je Pakistan pretreslo video posneto "zločin iz časti".

Francoski premier Francois Bayrou je trgovinski dogovor med EU in ZDA označil kot 'temni dan' in kot 'podreditev'. Kljub kritikam francoskega premierja so ameriški terminski indeksi in globalni trgi dosegli nove rekordne vrednosti po sklenitvi dogovora, kar je spodbudilo globalno tveganje.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je poudaril, da lakote ne bi smeli nikoli uporabljati kot vojno orožje, pri čemer se je skliceval na spopade v Gazi in Sudanu. Medtem je sindikat PAME obsodil zajetje ladje Handala, ki je prevažala simbolično pomoč v Gazo, ter zahteval takojšnjo izpustitev ladje in vseh 21 članov posadke, vključno z ustanoviteljem sindikata Amazon v ZDA, ki naj bi ga Izrael pridržal v mednarodnih vodah.

Evropska unija in Združene države Amerike so dosegli trgovinski dogovor, ki naj bi preprečil uvedbo visokih carin. EU naj bi plačevala 15-odstotno carino za evropski izvoz v ZDA in bi naj investirala na stotine milijard evrov za privilegij, da se izogne 30-odstotnim carinam. Medtem ko je EU kot dober dogovor pohvalila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, pa nekateri analitiki menijo, da gre za ne povsem premišljen dogovor za EU, ki prinaša zadržano olajšanje in skrite napetosti.

Evropska unija in ZDA so sklenile dogovor o carinah, s čimer so preprečile nadaljnjo zaostritev trgovinskih odnosov. Voditelji EU in nemški kancler Friedrich Merz so sporazum pozdravili, saj je preprečil eskalacijo čezatlantske trgovinske vojne. Kljub temu pa je CNN poročal, da sporazum, ki končuje večmesečni trgovinski spor med največjima trgovinskima partnerjema, ne bo bistvena zmaga za EU, saj je predsednik Trump napovedal 15-odstotne dajatve na večino uvoza iz EU, vključno z avtomobili in zdravili.

Evropska unija in Združene države Amerike so dosegli okvirni sporazum o znižanju dacarjev, ki naj bi znašali 15 %. Sporazum, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila za zgodovinskega, med drugim predvideva vključitev avtomobilov in morda farmacevtskih izdelkov v nižje dacarje. V zameno naj bi EU vložila 600 milijard dolarjev v ameriško gospodarstvo in kupovala energijo ter oborožitev. V Italiji so sporazum sprejeli z mešanimi občutki, medtem ko je madžarski premier Viktor Orbán izrazil kritiko, češ da je EU v pogajanjih pokazala komercialno šibkost. V Italiji so se pojavili tudi kritični odzivi na račun von der Leyenove, ki naj bi se podredila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.

Združene države Amerike in Evropska unija sta dosegli pomemben trgovinski dogovor, s katerim sta preprečili izbruh trgovinske vojne. Dogovor vključuje 15-odstotno carino na večino blaga iz EU, ki ga uvažajo ZDA. Poleg tega sporazum predvideva 600 milijard dolarjev vredne naložbe EU v ZDA ter povečanje evropskih nakupov energije in obrambnih produktov v Ameriki. Ta sporazum predstavlja pomemben korak k stabilizaciji čezatlantskih gospodarskih odnosov.

Sirija naj bi septembra izvedla prve parlamentarne volitve po koncu vladavine Bašarja al Asada. Volitve za novo narodno skupščino naj bi potekale okoli 15. do 20. septembra, kot je sporočil vodja volilnega procesa za sirsko tiskovno agencijo SANA. Nekateri viri poročajo, da gre za posredne volitve, kjer naj bi dve tretjini članov novega, prehodnega parlamenta izbrale lokalne volilne službe, preostale pa naj bi imenoval prehodni predsednik.

Med propalestinsko demonstracijo v Berlinu je izbruhnilo nasilje, kar je privedlo do 17 poškodovanih policistov in 57 aretacij. Nemška policija je incident označila za "motenje javnega reda". Demonstracija je potekala v okviru dogodkov Pride, kar dodaja dodatno plast zapletenosti dogajanja.

Rusija je zaradi varnostnih pomislekov odpovedala veliko pomorsko parado ob dnevu ruske mornarice, je sporočil Kremelj. Namestnik tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrij Peskov je poudaril, da so varnostni razlogi najpomembnejši. V ločeni izjavi je Peskov prav tako obtožil Kijev in zahodne države, da zavračajo diplomatske rešitve za konflikt v Ukrajini, medtem ko Rusija daje prednost političnim in diplomatskim sredstvom za rešitev spora.

Grški vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis je v intervjuju za časnik RealNews izjavil, da vlada stremi k popolni preiskavi zadeve Okpekep. Poudaril je, da problem nima politične barve in da se bo pričel postopek vračanja sredstev nezakonito dodeljenih subvencij. Vključitev Okpekepa v AADE naj bi zagotovila večjo transparentnost. Medtem pa drugi mediji poročajo o podnebnih spremembah v Sredozemlju, pri čemer se sklicujejo na satelitske posnetke Nase, in to interpretirajo kot potrditev vladne naracije o "brezprecedentni podnebni krizi".

Po mesecih mednarodnih pritiskov in opozoril humanitarnih organizacij o širjenju lakote v palestinski enklavi, so se iz Egipta proti Gazi premaknili tovornjaki s humanitarno pomočjo. Dogodek je sledil po poročilih o naraščajoči mednarodni obsodbi izraelskih dejanj, ki naj bi povzročala stradanje palestinskega prebivalstva, medtem ko vlade izražajo solidarnost s prebivalci Gaze kljub prizadevanjem nekaterih držav, da bi omejile pretok informacij.