Nicolása Madura so po zajetju prepeljali v zapor v New Yorku, kjer so ga že imeli priložnost videti v lisicah. Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "vodile" Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen "varen, ustrezen in preudaren prehod". Po aretaciji so v Amsterdamu in Madridu potekali protesti proti "imperialistični agresiji". Vlagatelji so soočeni z novimi geopolitičnimi tveganji. Zapor v Brooklynu, kjer je zaprt Maduro, je znan po težavah.

Grčija se je odzvala na prošnjo Švice in ponudila pomoč pri zdravljenju žrtev z hudimi opeklinami, ki so utrpele poškodbe v katastrofalnem požaru v smučarskem središču Crans-Montana. Švica je pomoč zaprosila prek mehanizma Evropske unije za civilno zaščito, potem ko se je novoletno praznovanje v baru Le Constellation sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države. Po zadnjih uradnih podatkih je v ognju življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, več kot sto pa je poškodovanih. Preiskovalci na prizorišču nesreče v kantonu Valais si medtem prizadevajo za identifikacijo vseh žrtev. Policija je sporočila, da so procesi prepoznave zahtevni, kar povzroča neznosno čakanje za družine pogrešanih. Prve ugotovitve preiskave kažejo, da so požar povzročile prskalice, ki so bile uporabljene med praznovanjem v nabito polnem lokalu. Švicarske oblasti so sprožile obsežno preiskavo o kršitvah varnostnih predpisov, medtem ko se država spopada s posledicami te množične nesreče.

Grška vlada je napovedala obsežne spremembe v plačni politiki za leto 2026, ki predvidevajo ponovno uveljavitev kolektivnih pogodb in zvišanje minimalne plače. Po ocenah strokovnjakov bi se lahko plače v zasebnem sektorju za določene kategorije zaposlenih zvišale za 15 do 20 odstotkov. Ukrep je usmerjen predvsem v izboljšanje standarda delavcev, ki prejemajo najnižje dohodke, in predstavlja pomemben korak pri okrevanju grškega trga dela po dolgotrajni gospodarski krizi. Spremembe v zakonodaji bodo omogočile lažje sklepanje sektorskih pogodb, kar naj bi prineslo stabilnejše pogoje za zaposlene v ključnih gospodarskih panogah. Napovedani dvig plač je del širše strategije grške vlade za spodbujanje potrošnje in krepitev socialne države, medtem ko država nadaljuje s postopnim opuščanjem varčevalnih ukrepov, ki so bili uvedeni v preteklosti. Finančni analitiki pričakujejo, da bo povišanje kupne moči prebivalstva pozitivno vplivalo na celotno gospodarstvo države.

V nedeljo, 4. januarja 2025, je zgodaj zjutraj v atenskem predmestju Nea Smirni izbruhnil silovit požar v poslovnem objektu. Ogenj je zajel salon za nego nohtov, ki se nahaja na trgu Herojev Cipra (Plateia Iroon Kyprou). Gasilci so bili o dogodku obveščeni ob 3. uri in 5 minut zjutraj, na prizorišče pa je bilo nemudoma napotenih devet gasilcev s tremi vozili. Kljub hitremu posredovanju je bil lokal v celoti uničen, vendar so gasilci uspeli preprečiti širjenje ognja na sosednje zgradbe. V incidentu ni bilo poročil o poškodovanih osebah, nastala pa je velika materialna škoda. Pristojne službe še preiskujejo vzrok požara, ki je povzročil precejšnjo vznemirjenost med lokalnim prebivalstvom. Trgovina je bila v času izbruha ognja zaprta, kar je preprečilo morebitne žrtve v notranjosti prostorov.

Po poročanju New York Times naj bi ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je na zasedanju Sveta za nacionalno obrambo izjavila, da je Maduro edini zakoniti predsednik in da so ZDA začele vojaško agresijo. Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napadle Kube in da ne bodo namestile vojakov v Venezueli, če bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom. ZDA naj bi ohranile omejitve na venezuelsko nafto, da bi ohranile vpliv na Caracas.

Po ameriški vojaški operaciji za zajetje Nicolása Madura naj bi umrlo približno 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Donald Trump je razkril podrobnosti operacije in dejal, da je Maduru rekel, naj se preda, a je ta zavrnil. Napovedal je prehodno vlado v Venezueli. Padec Madura je sprožil praznovanja med Venezuelci na Floridi. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo.

Ameriški predsednik Donald Trump in visoki iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje zaradi obsežnih protestov, ki so pretresli več delov islamske republike. Trump je v petek, 2. januarja 2026, prek družbenega omrežja Truth Social opozoril Teheran, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostrimi povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf pa je ameriška oporišča v regiji označil za legitimne cilje v primeru agresije. Napetosti so se stopnjevale v času, ko so protesti zaradi visokih cen in gospodarske krize zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev, vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej pa je odredil ostro ukrepanje proti demonstrantom.

Grčija je uradno ponudila pomoč pri oskrbi žrtev z hudimi opeklinami, ki so utrpele poškodbe v katastrofalnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. Ponudba je sledila prošnji Švice, ki jo je država na Evropsko unijo naslovila prek mehanizma na področju civilne zaščite. Po navedbah diplomatskih virov je Grčija pripravljena sprejeti najtežje primere v svoje specializirane enote za opekline, saj se švicarske zdravstvene kapacitete po tragičnem dogodku soočajo z izjemnim pritiskom. Preiskovalci so medtem sporočili, da so za izbruh ognja v baru Le Constellation najverjetneje krive iskrice iz kresničk oziroma namiznih ognjemetov, ki so jih uporabljali med praznovanjem novega leta. Tragedija je zahtevala najmanj 40 smrtnih žrtev, številni poškodovani pa ostajajo v kritičnem stanju. Oblasti v kantonu Valais bijejo bitko s časom pri identifikaciji žrtev, saj družine pokojnih preživljajo neznosne trenutke negotovosti. Identifikacijski postopki so zaradi narave nesreče zahtevni in dolgotrajni, policija pa prosi za potrpežljivost, medtem ko strokovnjaki forenzične stroke obdelujejo prizorišče.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Nicolása Madura so po prihodu v New York premestili v Metropolitanski priporni center v Brooklynu. Pričakuje se, da se bo kmalu srečal s sodnikom na Manhattanu. Kitajska je pozvala ZDA k njegovi takojšnji izpustitvi. Njegova soproga Cilia Flores je prav tako v zveznem priporu v New Yorku.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in v nizkem štartu« (locked and loaded), ter obljubil pomoč iranskemu ljudstvu v primeru nasilnega zatiranja demonstracij. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se v zadnjih dneh razširili po celotni državi in postali ena največjih notranjih groženj iranskemu režimu v zadnjih letih. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z ostrimi opozorili in obsodbami. Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter varnost njihovih vojakov. Iransko zunanje ministrstvo je Trumpove grožnje označilo za kršitev mednarodnega prava in pozvalo Združene narode k ukrepanju. Medtem je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, kar nakazuje na morebitno nadaljnje zaostrovanje policijskega odziva na ulicah.

Združene države Amerike so v začetku januarja 2026 izvedle bliskovito vojaško operacijo, imenovano "Absolute Resolve", v kateri so v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriške posebne enote Delta so operacijo izvedle po nalogu predsednika Donalda Trumpa, ki je akcijo spremljal v živo iz svojega letovišča Mar-a-Lago. Maduro je bil po zajetju nemudoma odstranjen iz države, ameriško ministrstvo za pravosodje pa je proti njemu in njegovi soprogi že vložilo uradno obtožnico zaradi domnevnega narko-terorizma. Operacija je sprožila ostre mednarodne odzive in razprave o kršenju mednarodnega prava. Medtem ko je Trump v svojih izjavah že podvomil v sposobnost opozicijske voditeljice Marie Corine Machado za vodenje države, je podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez po nekaterih navedbah izrazila pripravljenost na sodelovanje z Washingtonom. Dogajanje v Venezueli ostaja napeto, saj prestolnico nadzorujejo oborožene sile, mednarodna skupnost pa je zaradi enostranskega vojaškega posega razdeljena. Kritiki, med njimi brazilski predsednik Lula in novi župan New Yorka Zohran Mamdani, so dejanje označili za vojno napoved in nevaren precedens v Latinski Ameriki.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki Irana so v začetku januarja 2026 izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo islamsko republiko. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje (»locked and loaded«), če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bi prišlo do novih pobojev civilistov, pri čemer pa ni podal podrobnejših načrtov o morebitni obliki operacije. Iranski odziv je bil silovit in neposreden. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve države pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so ob tem poudarili, da so ameriška vojaška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« v primeru agresije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, hkrati pa je za podpihovanje nemirov obtožil Združene države Amerike in Izrael. Napetosti so se stopnjevale v času, ko je Iran zajel val protestov zaradi visokih cen, gospodarske stagnacije in propada nacionalne valute riala. Do zdaj je v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nemiri pa so se razširili v več kot 25 mest po vsej državi. Dodatno težo Trumpovim besedam daje dejstvo, da so ZDA že junija lani izvedle letalske napade na iranske jedrske objekte, kar je odnose med državama pripeljalo na rob neposrednega vojaškega spopada.

Švicarske oblasti so po tragičnem požaru v smučarskem središču Crans-Montana, ki je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 zahteval najmanj 40 življenj, razglasile petdnevno državno žalovanje. Ogenj je izbruhnil okoli 1.30 zjutraj v priljubljenem lokalu Le Constellation, ki je bil v času novoletnega praznovanja napolnjen z mladimi obiskovalci. Poleg ubitih je bilo v požaru poškodovanih še približno 115 ljudi, nekateri med njimi so v kritičnem stanju. Preiskovalci so sporočili, da bo zaradi obsega nesreče identifikacija žrtev trajala več dni. Na tragedijo se je odzvala tudi mednarodna skupnost, med prvimi Grčija, ki je izrazila globoko pretresenost in sožalje družinam žrtev. Grško ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da pozorno spremljajo razmere, čeprav po prvih podatkih med žrtvami ni grških državljanov. Italijanski zunanji minister je že napovedal obisk prizorišča nesreče, kjer so v ognju ugasnila številna mlada življenja. Pristojne službe v Švici se trenutno osredotočajo na ugotavljanje vzroka požara in pomoč preživelim v tem elitnem alpskem središču.

Donald Trump je opozoril novo začasno predsednico Venezuele, da bo plačala ceno, če ne bo ravnala pravilno. Objavljena je bila prva javnomnenjska raziskava po ameriškem napadu v Venezueli, ki razkriva učinke na Trumpovo odobravanje. Po poročanju New York Timesa je ples Nicolása Madura motiviral Donalda Trumpa, da je ukazal njegovo aretacijo v Caracasu. Republikanci so kritizirali Trumpa zaradi izdaje agende 'Amerika na prvem mestu'.

Nicolása Madura so prepeljali v ZDA, kjer je preživel prvo noč v newyorškem zaporu in se sooča z obtožbami o trgovini z drogami. Pravni strokovnjak ocenjuje operacijo zajetja kot zakonito, vendar Trumpovo razkritje načrtov za 'vzpostavitev države' zapleta zadevo. Papež Leo XIV. je pozval, da bi morala biti dobrobit Venezuelcev najpomembnejša in da je treba zagotoviti suverenost države.

V Iranu so med nasilnim zatiranjem protestov na zahodu države umrle najmanj štiri osebe, medtem ko so se demonstracije zaradi gospodarskih razmer razširile po več regijah. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je 3. januarja 2025 v uradni izjavi priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov "pravične", vendar je hkrati ostro obsodil tiste, ki jih je označil za "izgrednike". Po njegovih besedah se mora država odločno odzvati na nemire, ki ogrožajo javni red, čeprav so pritožbe državljanov glede življenjskih stroškov legitimne. Napetosti v državi so narasle po več dneh protestov, ki so jih sprožili visoka inflacija in nezadovoljstvo z vlado. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile uporabile silo proti protestnikom, kar je privedlo do žrtev na zahodu države. Oblasti v Teheranu vztrajajo pri ločevanju med mirnimi državljani z ekonomskimi zahtevami in domnevnimi provokatorji, ki po mnenju režima destabilizirajo državo. Situacija ostaja negotova, saj se protestno gibanje kljub represiji ne umirja, uradni viri pa napovedujejo nadaljnje ukrepe proti udeležencem nemirov.

Nicolása Madura so ameriške sile zajele in ga prepeljale v zapor v New Yorku, kar je sprožilo zaskrbljenost med zavezniki Venezuele, kot sta Iran in Rusija. Objavljene so bile fotografije Madura v lisicah in sandalih ob prihodu v New York. Predsednik Trump naj bi Maduru 23. decembra ponudil možnost, da zapusti oblast in se preseli v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Nekdanji voditelj ESPN Keith Olbermann je bil kritiziran zaradi izjave, da bi moral biti Trump odstavljen zaradi zajetja Madura.

Pred ameriško operacijo v Venezueli so ZDA že 23. decembra 2025 Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Po zajetju se je Maduro na zasedanju zveznega sodišča v New Yorku razglasil za vojnega ujetnika in poudaril, da je še vedno voditelj svoje države.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter napovedal, da bo Washington priskočil na pomoč demonstrantom, če jih bodo iranske oblasti začele pobijati. Napetosti so se stopnjevale v petek, 2. januarja 2026, ko so se v islamski republiki razširili gospodarski protesti zaradi padca vrednosti valute in visokih cen. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranske oblasti so hkrati obtožile ZDA in Izrael, da spodbujata nemire v državi. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem opozoril, da so vse ameriške baze in vojaki v regiji legitimne tarče za napad, če bi prišlo do vojaške avanture Washingtona. Protesti, ki so se začeli v Teheranu in se razširili v več kot 15 mest, so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je demonstrante označil za izgrednike in zahteval, da se jih »postavi na svoje mesto«, kar nakazuje na možnost še ostrejšega ukrepanja varnostnih sil. Medtem so nekateri ameriški politiki, med njimi republikanec Thomas Massie, kritizirali Trumpovo retoriko in izrazili dvom o njenih resničnih motivih.