APDEJT.si

Evropska komisija je predlagala delno zamrznitev sodelovanja Izraela v programu 'Obzorje Evropa', posebej za financiranje izraelskih startup podjetij. Ta poteza je povezana z uničujočimi humanitarnimi razmerami v Gazi, kljub napovedi Izraela o dnevni humanitarni prekinitvi spopadov. Izraelsko zunanje ministrstvo je to dejanje označilo za 'neupravičeno' in je sprožilo močne odzive Tel Aviva.

Nemčija se je znašla pred bistveno večjim proračunskim primanjkljajem, kot je bilo sprva ocenjeno. Po novih načrtih bo javnofinančni primanjkljaj v obdobju med letoma 2027 in 2029 znašal kar 172 milijard evrov, kar je za 28 milijard evrov več od prejšnjih ocen. Nova vlada pod vodstvom kanclerja Merza se bo morala soočiti z izzivom iskanja sredstev za pokrivanje tega znatnega odklona.

Grški javni zavod za socialno varnost (e-EΦΚΑ) je objavil, da bo avgusta 2025 izplačal denar za posojila gradbenim delavcem. Plačilo v vrednosti 84.020 avgustovskih posojilnih zneskov bo izvedeno v petek, 1. avgusta 2025. Izplačilo bo potekalo izključno v obliki prenosa sredstev.

Grška banka Eurobank je objavila obvestilo glede posredovanja osebnih podatkov v okviru sekuritizacije svojih terjatev. Podrobnosti o tem so bile objavljene na spletnih straneh newsit.gr in iefimerida.gr, kjer so navedli, da gre za obravnavo zahtevkov banke, z lokacijo v Atenah.

V okviru novic iz Grčije je bila objavljena informacija, da je Luka Katseli prevzela vlogo Izvršne predsednice Sveta direktorjev pri SWISS APPROVAL Ελλάδος, začenši z 21. julijem 2025. Katseli, upokojena profesorica mednarodnih ekonomskih odnosov in razvoja na Ekonomski fakulteti Univerze v Atenah, je zasedala akademske položaje med letoma 1987 in 2019. Medtem pa je v sporočilu iz Cipra evropski poslanec DISY Michalis Hatzipantelas izrazil oceno, da Ciper ni ustrezno izkoristil razpoložljivih evropskih pobud za boj proti požarom v provinci Limassol. Poudaril je, da bi morala imeti Ciper po njegovih informacijah na voljo dve letalski sredstvi EU za pomoč pri gašenju.

Grčija bo zaprosila za 1,2 milijarde evrov posojil v okviru novega evropskega mehanizma SAFE za krepitev nacionalne obrambe in podporo domači obrambni industriji. Premier Kyriakos Mitsotakis je poudaril, da je obramba in varnost domovine nacionalni cilj.

Evropska unija in Združene države Amerike so dosegli okvirni sporazum o znižanju dacarjev, ki naj bi znašali 15 %. Sporazum, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila za zgodovinskega, med drugim predvideva vključitev avtomobilov in morda farmacevtskih izdelkov v nižje dacarje. V zameno naj bi EU vložila 600 milijard dolarjev v ameriško gospodarstvo in kupovala energijo ter oborožitev. V Italiji so sporazum sprejeli z mešanimi občutki, medtem ko je madžarski premier Viktor Orbán izrazil kritiko, češ da je EU v pogajanjih pokazala komercialno šibkost. V Italiji so se pojavili tudi kritični odzivi na račun von der Leyenove, ki naj bi se podredila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.

Francoski premier Francois Bayrou je trgovinski dogovor med EU in ZDA označil kot 'temni dan' in kot 'podreditev'. Kljub kritikam francoskega premierja so ameriški terminski indeksi in globalni trgi dosegli nove rekordne vrednosti po sklenitvi dogovora, kar je spodbudilo globalno tveganje.

Evropska unija in Združene države Amerike so dosegli trgovinski dogovor, ki naj bi preprečil uvedbo visokih carin. EU naj bi plačevala 15-odstotno carino za evropski izvoz v ZDA in bi naj investirala na stotine milijard evrov za privilegij, da se izogne 30-odstotnim carinam. Medtem ko je EU kot dober dogovor pohvalila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, pa nekateri analitiki menijo, da gre za ne povsem premišljen dogovor za EU, ki prinaša zadržano olajšanje in skrite napetosti.

Grčija je uradno vstopila v evropski mehanizem SAFE za financiranje obrambne pomoči, kar je vlada označila kot krepitev odvrnilne moči države. Kljub temu je prišlo do kritik s strani Komunistične partije Grčije (KKE), ki izraža zaskrbljenost nad novim zadolževanjem in vpletenostjo v panevropske obrambne iniciative. Posebej je bila izpostavljena kritika predloga zakona, ki omogoča prodajo nepremičnin oboroženih sil za potrebe "vojaškega gospodarstva", kar KKE ocenjuje kot prepuščanje vojaške lastnine zasebnemu kapitalu.

Združene države Amerike in Evropska unija sta dosegli pomemben trgovinski dogovor, s katerim sta preprečili izbruh trgovinske vojne. Dogovor vključuje 15-odstotno carino na večino blaga iz EU, ki ga uvažajo ZDA. Poleg tega sporazum predvideva 600 milijard dolarjev vredne naložbe EU v ZDA ter povečanje evropskih nakupov energije in obrambnih produktov v Ameriki. Ta sporazum predstavlja pomemben korak k stabilizaciji čezatlantskih gospodarskih odnosov.

Evropska unija in ZDA so sklenile dogovor o carinah, s čimer so preprečile nadaljnjo zaostritev trgovinskih odnosov. Voditelji EU in nemški kancler Friedrich Merz so sporazum pozdravili, saj je preprečil eskalacijo čezatlantske trgovinske vojne. Kljub temu pa je CNN poročal, da sporazum, ki končuje večmesečni trgovinski spor med največjima trgovinskima partnerjema, ne bo bistvena zmaga za EU, saj je predsednik Trump napovedal 15-odstotne dajatve na večino uvoza iz EU, vključno z avtomobili in zdravili.

Grški vzajemni skladi so od leta 2018 zabeležili priliv sredstev, ki presega 20 milijard evrov. Skupne institucionalne naložbe so se v zadnjih sedmih letih povečale za 30 milijard evrov. V prvi polovici leta 2025 je premoženje vzajemnih skladov preseglo 26 milijard evrov, kar je najvišja raven od konca leta 2005. Rast trga vzajemnih skladov je od leta 2018 stabilna.

Več pomembnih kriminalnih dogodkov je pretreslo državo. V enem primeru je bila neimenovana ciprska družba oškodovana za 458.000 evrov po vdoru v njen račun za kriptovalute aprila 2025. V drugem primeru je bila v Paphosu aretirana 29-letna vodja trgovine, ker naj bi prodajala izdelke, ki vsebujejo nadzorovane snovi. Policija je preiskala lokal in zasegla znatne količine teh izdelkov. Tretji dogodek zadeva razbitje hudodelske združbe, ki se je ukvarjala s pridelavo in distribucijo konoplje v težko dostopnih predelih Beocije in Evboje, pri čemer so aretirali osem oseb in ocenjujejo, da je združba ustvarila več kot 2 milijona evrov dobička. Nazadnje, Sindikat delavcev živil in pijač Evboje-Beocije je izrazil sožalje družini indijskega migranta, ki je umrl v nesreči pri delu v ribogojnici podjetja LION ΙΧΘΥΟΚΑΛΛΙΕΡΓΕΙΕΣ ΑΕ v začetku tedna.

Novi dokumenti, vključno z novo okrožnico bivšega predsednika OPEKEP, Evangelosa Simandrakosa, kažejo na nadaljevanje škandala v organizaciji OPEKEP. Simandrakos naj bi svoje zaveznike obveščal o izplačilih, kar dodatno krepi obtožbe o poskusu prikrivanja. Tukasz, predstavnik za tisk stranke PASOK-KINALAGI, je kritiziral nedavne izjave premierja o nevednosti in poudaril, da ne sme ovirati pravosodja. Opozicija zahteva odgovornost najvišjih ravni oblasti glede domnevne zarote in prikrivanja v zvezi s škandalom OPEKEP.

Ruska centralna banka je znižala svojo ključno obrestno mero za 200 baznih točk na 18 %. Ta poteza je namenjena oživitvi posojilnega trga in spodbujanju počasne gospodarske rasti, saj se je vztrajno visoka inflacija začela umirjati. Gre za največje znižanje obrestne mere po maju 2022.

Ameriški predsednik Donald Trump je ocenil možnosti za sklenitev dogovora z Evropsko unijo o vprašanju carin kot "50-50", čeprav so diplomati EU izrazili optimizem glede bližajočega se dogovora. Trump je v izjavi novinarjem pred odhodom v Škotsko, kjer se bo udeležil dvodnevnega golfskega turnirja in bilateralnih srečanj, povedal, da "zelo marljivo delajo z Evropo, z Evropsko unijo". Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je potrdila, da se bo s Trumpom srečala v Škotski v nedeljo, da bi razpravljala o čezatlantskih trgovinskih odnosih, potem ko sta imela "dobro telefonsko sporočilo".

V obdobju med 28. julijem in 1. avgustom sta grška javna sklada e-ΕΦΚΑ in ΔΥΠΑ izvedla izplačila v skupni višini 2,46 milijarde evrov. Ta sredstva so namenjena 4,36 milijonom upravičencev kot del predvidenih izplačil obeh institucij. Samo e-ΕΦΚΑ je 28. julija izplačal 1,22 milijarde evrov.

Lidl Grčija je v četrtek, 24. julija 2025, odprl svojo popolnoma prenovljeno trgovino v Renti v Atenah. Naložba v višini več kot 1,5 milijona evrov je prinesla sodobne funkcije, kot so samopostrežne blagajne, »pametno« parkirišče in zelene infrastrukturne rešitve, s čimer se je izboljšala nakupovalna izkušnja za stranke.

Predsednik PASOK-a, Nikos Androulakis, je prek videa na TikToku ostro kritiziral vlado in premierja Mitsotakisa zaradi naraščajočih cen trajektnih vozovnic. Poudaril je, da si polovica Grkov zaradi visokih stroškov ne more privoščiti niti tedenskih počitnic. Kot primer je navedel potovanje iz Pireja na Rodos za štiričlansko družino z osebnim avtomobilom in kabino, ki stane 984 evrov, kar predstavlja 84 % povprečne plače, s čimer so kratke počitnice prav tako nedosegljive.