Kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek je na začetku leta 2026 predstavilo novo tehnično dokumentacijo, ki uvaja metodo Manifold-Constrained Hyper-Connections (mHC). Ta arhitekturni premik je zasnovan za povečanje stroškovne učinkovitosti pri urjenju velikih modelov umetne inteligence, s čimer želi podjetje ostati konkurenčno ameriškim tekmecem, ki imajo dostop do večjih računskih zmogljivosti. Metoda mHC predstavlja poskus optimizacije procesov, ki bi omogočili razvoj zmogljivejših sistemov z manj finančnimi sredstvi. Istočasno je podjetje Notion AI razkrilo uspeh svoje tretje generacije programske opreme, ki temelji na poenostavitvi umetne inteligence. Namesto kompleksnih kodnih shem in obsežnega programiranja so se usmerili k preprostim pozivom in uporabniku prijaznim formatom, kar je privedlo do znatnega izboljšanja zmogljivosti njihovih prilagodljivih AI agentov. Ta pristop dokazuje, da lahko zmanjšanje abstrakcije v programskem inženiringu vodi do hitrejšega sprejetja tehnologije med končnimi uporabniki. Na področju obrambe pa so letalske sile Združenih držav Amerike objavile nove načrte za razvoj sodelovalnih bojnih letal (CCA). Generalmajor Joseph Kunkel je pojasnil, da bodo te platforme delovale kot večnamenski sistemi, sposobni izvajati različne misije za ohranjanje zračne premoči. Namesto ozko specializiranih naprav se vojska usmerja k fleksibilnim in prilagodljivim rešitvam, ki bodo odgovarjale na razvijajoče se grožnje v prihodnjih spopadih.

Podjetje Starlink, ki deluje pod okriljem družbe SpaceX Elona Muska, je napovedalo obsežno prilagoditev svoje satelitske mreže. V letu 2026 nameravajo znižati orbito celotne flote satelitov z obstoječih 550 kilometrov na približno 480 kilometrov nad površjem Zemlje. Odločitev je v četrtek potrdilo vodstvo inženirskega oddelka podjetja, ki kot glavni razlog navaja izboljšanje vesoljske varnosti. Znižanje višine bo po besedah podpredsednika inženiringa Michaela Nicollsa bistveno zmanjšalo tveganje za trčenja z drugimi sateliti in nastajanje vesoljskih smeti, saj se v nižjih orbitah gostota objektov zmanjša, obenem pa naravni atmosferski upor omogoča hitrejšo deorbitacijo odsluženih naprav. Ta strateška poteza prihaja v času, ko se v nizki zemeljski orbiti (LEO) kopičijo satelitske konstelacije različnih ponudnikov, kar povečuje število nevarnih bližnjih srečanj. Z znižanjem orbite želi SpaceX ohraniti dolgoročno vzdržnost vesoljskih operacij in se spopasti z izzivi, ki jih prinaša vse večja gneča v vesolju. Načrtovano prestrukturiranje se bo izvajalo postopoma skozi celotno leto 2026 in bo zajelo tisoče aktivnih satelitov, kar predstavlja enega največjih logističnih podvigov v zgodovini upravljanja satelitskih konstelacij.

Francoska vlada je predstavila načrt za uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Ukrep, ki ga močno podpira predsednik Emmanuel Macron, naj bi stopil v veljavo septembra 2026, ob začetku novega šolskega leta. Osnutek zakona, ki bo v začetku prihodnjega leta predložen v parlamentarno obravnavo, predvideva onemogočanje dostopa do priljubljenih platform, kot so Facebook, Snapchat in YouTube, za to starostno skupino. S to potezo se Francija zgleduje po Avstraliji, ki je nedavno sprejela podobno zakonodajo kot prva država na svetu. Francoski zakonodajalci si prizadevajo za zaščito duševnega zdravja mladih in zmanjšanje negativnih vplivov digitalnih platform na razvoj mladoletnikov. Predlog zakona bo pred javno razpravo prestal še stroge pravne preglede, da bi zagotovili njegovo skladnost z evropsko zakonodajo o digitalnih storitvah. Gre za enega najstrožjih tovrstnih ukrepov v Evropski uniji, ki bi lahko služil kot vzgled drugim državam članicam.

Francija namerava po zgledu Avstralije prepovedati uporabo družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let, s pričetkom šolskega leta 2026. Predsednik Macron aktivno podpira zakonodajo, ki bo prva tovrstna v Evropi. Osnutek zakona bo predložen v pravno presojo.

Skoraj dvanajst let po enem najskrivnostnejših izginotij v zgodovini letalstva se je v torek, 30. decembra, v odročnem delu južnega Indijskega oceana ponovno začelo iskanje letala družbe Malaysia Airlines na letu MH370. Ameriško podjetje Ocean Infinity je na območje poslalo floto visokotehnoloških podvodnih dronov in robotov, ki bodo s pomočjo naprednih algoritmov za obdelavo podatkov pregledovali morsko dno. Malezijska vlada je operacijo odobrila po načelu, da podjetje prejme plačilo le v primeru uspešne najdbe razbitin. Letalo Boeing 777 z 239 osebami na krovu je izginilo 8. marca 2014 med letom iz Kuala Lumpurja v Peking. Kljub temu da so prejšnje iskalne akcije stale več sto milijonov dolarjev in zajele več kot 120.000 kvadratnih kilometrov morskega dna, preiskovalci niso našli trupa letala. Nova odprava se opira na izboljšano tehnologijo in nove analize poti poleta, ki naj bi natančneje določile morebitno lokacijo strmoglavljenja. Za družine žrtev, ki na odgovore čakajo že več kot desetletje, ta poskus predstavlja novo upanje za razjasnitev tragedije.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

Kitajski znanstveniki so razvili pametno površino, ki lahko elektromagnetne valove pretvori v uporabno električno energijo. Raziskovalci trdijo, da bi nova tehnologija 6G lahko omogočila, da bi nevidna letala pridobivala energijo iz radarskih signalov, kar bi preoblikovalo prihodnjo vojaško prikritost in brezžično komunikacijo naslednje generacije.

Na spletu so zaokrožile slike tovorne ladje v Šanghaju, opremljene z navpičnimi lanserji, senzorji in sistemi za samoobrambo, kar je sprožilo razpravo o kitajski sposobnosti predelave civilnih tovornih ladij v vojaške. Ladja je začasno opremljena z navpičnimi lanserji, radarji in sistemi za obrambo.

Donald Trump je napovedal načrte za novo floto bojnih ladij, imenovano 'Trump Class', ki naj bi jo sestavljale bojne ladje, opremljene s hipersoničnimi izstrelki, topovi na tirnice in laserji. Ta poteza je del širšega prizadevanja za oživitev ameriške ladjedelništva in krepitev mornariških zmogljivosti ZDA. Hkrati je Trump imenoval posebnega odposlanca za Grenlandijo, ki si prizadeva, da bi to ozemlje postalo del ZDA, kar je sprožilo nezadovoljstvo Danske.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile ime "Trump-razred". Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot megalomansko potezo, drugi pa jo pozdravili kot prizadevanje za okrepitev ameriške mornariške moči. Trump je poudaril, da bodo nove ladje največje in najmočnejše, kar jih je ameriška mornarica kdaj zgradila, ter da bodo ključnega pomena za ohranjanje ameriške vojaške prevlade.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo vojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi se imenovale razred "Trump". Napoved je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri kritizirali potezo kot pretirano, drugi pa so jo podprli kot način za posodobitev ameriške mornarice. Ladje naj bi bile opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z laserskim orožjem in umetno inteligenco. Trump je dejal, da bo nova flota pripomogla k ohranjanju ameriške vojaške premoči in oživitvi ameriške ladjedelništva.

Novi posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo, guverner Louisiane Jeff Landry, je izrazil željo, da bi Grenlandija postala del ZDA. Ta izjava je sprožila ogorčenje na Danskem, ki nadzoruje avtonomni otok. Danski zunanji minister je izrazil globoko nejevoljo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je začela pregled, ki bi lahko vključeval prve pošiljke Nvidiinih zmogljivih čipov za umetno inteligenco na Kitajsko. Nvidia načrtuje, da bo sredi februarja začela pošiljati čipe H200 na Kitajsko in dodala novo proizvodno zmogljivost, za katero bodo naročila odprta v drugem četrtletju 2026. Zakonodajalci so zahtevali razkritje podrobnosti o morebitnih odobritvah licenc za prodajo Nvidiinih čipov H200 Kitajski.

Michaela Benthaus, 33-letna nemška inženirka aeronavtike in mehatronike pri Evropski vesoljski agenciji (ESA), je postala prva oseba na invalidskem vozičku, ki je poletela v vesolje.

Donald Trump je s predsedniškim odlokom potrdil svojo namero, da Američane čim prej pošlje nazaj na Luno, medtem ko je raziskovanje Marsa potisnil v ozadje. Odlok predvideva pristanek na Luni do leta 2028 v okviru Nasinega programa Artemis. Poleg tega odloka je Jared Isaacman, zasebni astronavt in nekdanji uporabnik SpaceX, prisegel kot 15. administrator Nase, reorganizirala pa se je tudi koordinacija nacionalne vesoljske politike pod vodstvom Trumpovega glavnega znanstvenega svetovalca Michaela Kratsiosa.

Senat je potrdil milijarderja Jareda Isaacmana za administratorja Nase po večmesečni sagi, kjer ga je predsednik Donald Trump imenoval, nato pa umaknil njegovo ime. Isaacman je zaveznik Elona Muska.

Podjetje OpenAI je predstavilo najnovejšo različico svojega modela umetne inteligence, GPT-5.2. Model naj bi izboljšal učinkovitost in preoblikoval profesionalna okolja.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ponovno zavrnila trditve ZDA o povezavi med cepivi in avtizmom. WHO se sklicuje na novejše študije, ki ne potrjujejo te povezave. Generalni direktor WHO, Tedros Adhanom Ghebreyesus, je v Ženevi poudaril, da cepiva ne povzročajo avtizma.

Avstralija je kot prva država na svetu začela izvajati prepoved uporabe družbenih medijev za mlajše od 16 let. Prepoved vključuje platforme, kot so Instagram, Facebook, Threads, X, Snapchat, Kick, Twitch, TikTok, Reddit in YouTube. Cilj prepovedi je zaščititi mlade pred zasvojljivimi algoritmi.

Predsednik ZDA Trump je ukazal pregled obveznih cepljenj otrok, pri čemer je ZDA označil za 'izjemo', ker naj bi priporočale 'veliko več' cepiv kot potrebno. To se je zgodilo nekaj ur po tem, ko je svetovalni odbor glasoval za umik dolgoletnega priporočila o cepljenju vseh novorojenčkov proti hepatitisu B.