Svetovni finančni trgi so leto 2026 začeli z izrazito rastjo, ki so jo spodbudila pričakovanja o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer v Združenih državah Amerike in geopolitična tveganja. Cena zlata se je v petek v zgodnjem azijskem trgovanju povzpela blizu rekordnih 4.350 dolarjev za unčo, potem ko je plemenita kovina leto 2025 zaključila s kar 65-odstotno rastjo, kar je največji letni skok po letu 1979. Vlagatelji se v luči negotovosti vse pogosteje zatekajo k zlatu kot varnemu zatočišču, k rasti pa prispevajo tudi decembrski podatki ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), ki je ključno obrestno mero znižala za 25 bazičnih točk na razpon med 3,50 in 3,75 odstotka. Optimistično vzdušje se je s svetovnih trgov preneslo tudi na Wall Street, kjer so se osrednji indeksi v petek zjutraj obarvali zeleno. Indeks S&P 500 je pridobil 0,7 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa 1,3 odstotka, kar so spodbudila predvsem podjetja, osredotočena na razvoj umetne inteligence. Delnice družbe Nvidia so zrasle za 2,8 odstotka, Apple in Alphabet pa za dva odstotka. Podatki kažejo, da se vlagatelji kljub deljenim mnenjem znotraj odbora FOMC o hitrosti prihodnjih znižanj obrestnih mer zanašajo na postopno popuščanje monetarne politike, kar zmanjšuje priložnostne stroške imetja zlata in hkrati spodbuja naložbe v tvegane kapitalske trge.

Podjetje Samsung Electronics je napovedalo pomemben napredek v tekmi za prevlado na področju pomnilniških čipov z visoko pasovno širino (HBM). Izvršni direktor polprevodniškega oddelka Jun Young-hyun je v novoletnem nagovoru zaposlenim pojasnil, da so stranke izjemno pozitivno sprejele prihajajočo generacijo čipov HBM4. S tem se južnokorejski tehnološki velikan vrača v neposreden boj s tekmecema Nvidia in SK Hynix, potem ko je v preteklem obdobju nekoliko zaostal pri razvoju strojne opreme za umetno inteligenco. Poleg napredka pri pomnilniških modulih Samsung krepi tudi svojo livarsko dejavnost (foundry). Podjetje je sklenilo več pomembnih pogodb, med katerimi izstopa dogovor s proizvajalcem električnih vozil Tesla v vrednosti 16,5 milijarde dolarjev. Kljub optimizmu pa vodstvo opozarja na potrebo po nadaljnjem izboljševanju zmogljivosti čipov in na izzive, ki jih prinašajo naraščajoči stroški komponent v letu 2026. Samsung se trenutno nahaja v tesnih pogovorih z družbo Nvidia glede dobave čipov HBM4, kar bi lahko v bližnji prihodnosti korenito spremenilo razmerja moči na svetovnem trgu polprevodnikov.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2025 izpostavil izjemen tehnološki vzpon države, ki ga zaznamujejo preboji na področju umetne inteligence (UI) in robotike. Kljub ameriškim omejitvam pri izvozu naprednih polprevodnikov so kitajska podjetja, kot je DeepSeek, razvila stroškovno učinkovite modele UI, ki zaobilaze obstoječe sankcije. Ši je poudaril, da je kitajski bruto domači proizvod (BDP) leta 2025 dosegel 140 bilijonov juanov (približno 20 bilijonov dolarjev), s čimer je država izpolnila cilje petletnega načrta in ohranila stabilno petodstotno gospodarsko rast. Na trgu strojne opreme za UI se odvijajo obsežni premiki, saj podjetje ByteDance za leto 2026 načrtuje nakup Nvidijinih čipov H200 v vrednosti 14 milijard dolarjev, kar predstavlja znatno povečanje glede na letošnje investicije. Čeprav je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa odobrila izvoz teh specifičnih procesorjev, Peking formalne odobritve za nakup še ni podal, saj želi zaščititi domačo industrijo polprevodnikov. Hkrati se v tekmo za prevlado na področju pomnilniških čipov HBM4 vrača južnokorejski Samsung, ki po navedbah vodstva podjetja že prejema pozitivne odzive strank glede konkurenčnosti svojih novih produktov, kar signalizira ponovni vzpon tehnološkega giganta v tem ključnem segmentu.

Kitajsko zagonsko podjetje Shanghai Biren Technology je v petek uspešno vstopilo na hongkonško borzo, kar predstavlja prvo javno ponudbo delnic (IPO) v tem finančnem središču v letu 2026. Delnice podjetja, ki se ukvarja z načrtovanjem grafičnih procesnih enot (GPU) za umetno inteligenco, so ob začetku trgovanja poskočile na 35,70 hongkonškega dolarja, kar je znatno nad izhodiščno ceno 19,60 hongkonškega dolarja. V določenem trenutku je rast dosegla celo 119 odstotkov, s čimer se je tržna vrednost podjetja povzpela na približno 11 milijard ameriških dolarjev. Podjetje je z izdajo 284,8 milijona delnic zbralo 5,58 milijarde hongkonških dolarjev (približno 717 milijonov ameriških dolarjev). Povpraševanje je bilo izjemno, saj so mali vlagatelji ponudbo presegli za več kot 2300-krat, institucionalni vlagatelji pa za 26-krat. Biren, ki je bil ustanovljen leta 2019, razvija procesorje, ki veljajo za domačo kitajsko alternativo tehnologiji ameriškega velikana Nvidia. Uspešen vstop na borzo potrjuje trend hitre komercializacije kitajskih podjetij na področju umetne inteligence, ki uživajo močno podporo Pekinga v prizadevanjih za tehnološko neodvisnost.

Kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek je na začetku leta 2026 objavilo strokovni članek, v katerem predlaga korenito spremembo arhitekture za urjenje temeljnih modelov umetne inteligence. Nova metoda, imenovana mHC (angl. Manifold-Constrained Hyper-Connections), je usmerjena v zmanjšanje porabe energije in stroškov, kar podjetju iz Hangzhouja omogoča večjo konkurenčnost v primerjavi z ameriškimi tekmeci, ki imajo dostop do znatno večjih računalniških zmogljivosti. Raziskava, pod katero se je podpisal tudi ustanovitelj podjetja Liang Wenfeng, poudarja reševanje izzivov kompleksnosti in potratnosti virov pri razvoju obsežnih jezikovnih modelov. Istočasno analitiki napovedujejo šest ključnih premikov v podatkovni infrastrukturi, ki bodo zaznamovali leto 2026. Medtem ko so desetletja prevladovale relacijske baze podatkov, se v dobi agentne umetne inteligence infrastruktura hitreje razvija proti vektorskim sistemom in kontekstualnemu spominu. Tradicionalna arhitektura RAG (Retrieval-Augmented Generation), ki je bila v letu 2025 deležna številnih kritik zaradi omejenosti na posamične vire podatkov, se preoblikuje v naprednejše sisteme, ki podpirajo dinamično odločanje podjetij v realnem času. Podatki postajajo ključni element, ki določa uspešnost podjetij na področju umetne inteligence.

Leto 2025 se je zaključilo z rastjo delniških trgov v ZDA, Aziji in Veliki Britaniji, pri čemer je indeks FTSE 100 v Združenem kraljestvu dosegel rekordno vrednost 10.000 točk. Alphabet (Google) je bil najbolje uspešen delnica na Wall Streetu v letu 2025. Kljub temu analitiki za leto 2026 napovedujejo morebiten umik delnic.

Kitajsko tehnološko podjetje ByteDance je za leto 2026 pripravilo ambiciozen načrt za nakup procesorjev za umetno inteligenco (AI) v vrednosti 100 milijard juanov oziroma približno 14 milijard ameriških dolarjev. Glavnina teh sredstev bo namenjena strojni opremi ameriškega proizvajalca Nvidia, zlasti modelu H200, ki predstavlja vrhunec trenutne ponudbe za obdelavo kompleksnih algoritmov. Načrtovana poraba v letu 2026 pomeni znatno povečanje glede na leto 2025, ko je podjetje za te namene predvidelo 85 milijard juanov. Kljub temu da ima ByteDance lastno ekipo za načrtovanje čipov z več kot tisoč zaposlenimi, njihovi izdelki še ne dosegajo zmogljivosti Nvidijine strojne opreme, kar podjetje sili v odvisnost od ameriškega dobavitelja. Izvedba posla je tesno povezana s politiko Washingtona in Pekinga. Administracija predsednika Trumpa je nedavno odobrila izvoz čipov H200 na Kitajsko pod posebnim licenčnim režimom, kar predstavlja velik preobrat v primerjavi s prejšnjimi strogimi omejitvami. Vendar pa Peking uradne odobritve za nakupe s strani kitajskih podjetij še ni podal, saj obstajajo indici, da želi Kitajska z omejevanjem uvoza zaščititi in spodbuditi razvoj domače polprevodniške industrije. Zaradi izjemnega povpraševanja, ki presega dva milijona enot, se je Nvidia za pomoč pri proizvodnji že obrnila na tajvanskega partnerja TSMC, saj trenutne zaloge znašajo le okoli 700.000 čipov.

Glavni indeksi na Wall Streetu so zadnji teden leta pričeli z upadom vrednosti, potem ko so se delnice vodilnih tehnoloških podjetij umaknile z rekordnih ravni, doseženih v preteklem tednu. Indeks S&P 500 je leto 2025 kljub trenutnemu znižanju zaključil s približno 17-odstotno rastjo, h kateri je največ prispeval razcvit na področju umetne inteligence. V ospredju so bila podjetja, kot so Nvidia, Palantir in Alphabet, ki so zaradi povečanih investicij v infrastrukturo za strojno učenje beležila nadpovprečne donose. Investicije velikanov, med katerimi so Microsoft, Amazon in Meta, so presegle 440 milijard dolarjev, kar je spodbudilo povpraševanje po strežnikih, sistemih za hlajenje in shranjevanje podatkov. Kljub splošni rasti trga pa leto ni prineslo enakomernega uspeha vsem sektorjem, saj so se med komponentami indeksa S&P 500 pojavile velike razlike med najuspešnejšimi podjetji in tistimi, ki rasti niso sledila. Trg se je tako ob koncu leta razdelil na izrazite zmagovalce, predvsem v sektorju polprevodnikov in podatkovne infrastrukture, ter na podjetja, ki so ostala v ozadju.

Ameriški tehnološki gigant Nvidia se je zaradi izjemno visokega zanimanja kitajskih tehnoloških podjetij za napredne čipe z umetno inteligenco H200 obrnil na tajvanskega proizvajalca polprevodnikov TSMC s prošnjo po razširitvi proizvodnih zmogljivosti. Po poročanju tiskovne agencije Reuters so kitajski kupci za leto 2026 oddali naročila za več kot dva milijona enot teh procesorjev, kar Nvidia s trenutnimi kapacitetami težko zagotavlja. Strategija podjetja odraža prizadevanja za ohranitev močnega tržnega deleža na Kitajskem kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram. Povečano povpraševanje prihaja v času, ko se tehnološki sektor pospešeno usmerja v razvoj generativne umetne inteligence, za katero so Nvidiini izdelki ključnega pomena. Ker kitajska podjetja kopičijo zaloge zmogljive strojne opreme, se Nvidia spopada z logističnimi in proizvodnimi izzivi. TSMC kot ključni strateški partner zdaj preučuje možnosti za hitro prilagoditev svojih linij, da bi zadostil potrebam ameriškega naročnika in stabiliziral dobavne verige v Aziji.

Ameriško tehnološko podjetje Nvidia se sooča z izjemnim porastom povpraševanja po svojih naprednih čipih za umetno inteligenco H200 na kitajskem trgu, zaradi česar je proizvajalca TSMC zaprosilo za pospešitev in povečanje proizvodnih zmogljivosti. Po navedbah virov so kitajski tehnološki giganti, med katerimi izstopa lastnik TikToka ByteDance, oddali naročila za več kot dva milijona čipov H200 za leto 2026. Nvidia ima trenutno na zalogi le okoli 700.000 enot, kar povzroča precejšen razkorak med ponudbo in povpraševanjem. Podjetje ByteDance načrtuje, da bo leta 2026 za računalniško opremo namenilo 14 milijard ameriških dolarjev, kar vključuje tudi nakupe procesorjev Huawei Ascend. Kljub ameriškim izvoznim omejitvam in geopolitičnim napetostim kitajska podjetja še naprej agresivno investirajo v strojno opremo za umetno inteligenco, da bi podprla razvoj velikih jezikovnih modelov in oblačnih storitev. TSMC naj bi proizvodnjo za Nvidia H200 znatno povečal v drugem četrtletju leta 2026, medtem ko prve dobave pričakujejo že pred kitajskim novim letom.

Kitajsko tehnološko podjetje ByteDance, ki ima v lasti priljubljeno platformo TikTok, namerava v letu 2026 investirati približno 14 milijard ameriških dolarjev (100 milijard kitajskih juanov) v nakup naprednih čipov za umetno inteligenco ameriškega proizvajalca Nvidia. Po poročanju časnika South China Morning Post je izvedba tega ambicioznega načrta neposredno odvisna od odločitve prihajajoče ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa glede izvoznih dovoljenj za procesorje H200 na kitajski trg. Načrtovana investicija znatno presega letošnje izdatke podjetja za strojno opremo AI, kar kaže na intenzivna prizadevanja kitajskih podjetij za ohranitev konkurenčnosti na področju generativne umetne inteligence kljub zaostrenim trgovinskim omejitvam. Ameriška vlada je v preteklosti že omejila izvoz najzmogljivejših Nvidiinih izdelkov na Kitajsko, kar je podjetje prisililo v razvoj prilagojenih in manj zmogljivih različic za tamkajšnji trg. ByteDance se zdaj nadeja, da bo z novo generacijo procesorjev H200 lahko posodobil svoje podatkovne centre in izboljšal algoritme. Vendar pa analitiki opozarjajo, da bo ključno vlogo igrala geopolitična dinamika med Washingtonom in Pekingom, saj bi lahko morebitne nove carine ali strožji tehnološki embargo popolnoma onemogočili uresničitev teh poslovnih načrtov.

Japonski tehnološki konglomerat SoftBank Group je dokončal zgodovinsko investicijo v podjetje OpenAI, ki je razvilo klepetalnik ChatGPT. Celotna naložba v vrednosti 40 milijard dolarjev je bila zaključena prejšnji teden s prenosom zadnje tranše v višini približno 22 milijard dolarjev. S tem korakom je SoftBank pridobil približno 11-odstotni lastniški delež v vodilnem podjetju na področju umetne inteligence, kar utrjuje položaj ustanovitelja Masayoshija Sona kot enega najpomembnejših vlagateljev v to tehnologijo. Investicija je bila strukturirana kot kombinacija neposrednega kapitala in sindiciranega soinvestiranja, njena izvedba pa se je začela že v začetku leta 2024. Del sredstev bo OpenAI namenil za ambiciozne infrastrukturne projekte, vključno z razvojem podatkovnih centrov, kot je projekt Stargate. SoftBank je za financiranje tega posla pred kratkim prodal svoj 5,8 milijarde dolarjev vreden delež v proizvajalcu čipov Nvidia, kar kaže na strateški premik k neposrednemu lastništvu v razvijalcih algoritmov umetne inteligence. Po zadnjih ocenah se vrednost podjetja OpenAI na trgu giblje med 300 in 500 milijardami dolarjev.

Tajvanski gigant Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC), ki velja za vodilnega svetovnega proizvajalca polprevodnikov, je uradno začel serijsko proizvodnjo svojih najnovejših 2-nanometrskih (N2) čipov. Gre za trenutno najnaprednejšo tehnologijo v industriji polprevodnikov, ki po navedbah podjetja prinaša bistveno višjo gostoto in večjo energetsko učinkovitost v primerjavi s predhodnimi generacijami. Proizvodnja se je začela v obratu Fab 22 v mestu Kaohsiung na jugu Tajvana, s čimer podjetje sledi svojim zastavljenim časovnim načrtom za konec leta 2025. Uvedba nove tehnologije je tesno povezana z izjemnim porastom povpraševanja po strojni opremi za umetno inteligenco (AI). Po ocenah analitske hiše Gartner bodo svetovni izdatki za umetno inteligenco v letu 2025 dosegli približno 1.500 milijard dolarjev, do leta 2026 pa bi se ta številka lahko povzpela na več kot 2.000 milijard dolarjev, kar predstavlja skoraj dva odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda. Čipi TSMC so ključni sestavni deli za izdelke tehnoloških velikanov, kot sta Apple in Nvidia, uporabljajo pa se v vsem, od pametnih telefonov do naprednih raketnih sistemov. Analitiki poudarjajo, da tehnološka prevlad TSMC ne predstavlja le gospodarske moči, temveč deluje tudi kot t. i. silicijev ščit otoka. Slednji zagotavlja Tajvanu določeno stopnjo varnosti v luči napetih odnosov s Kitajsko, saj bi bila prekinitev dobave tako kritičnih komponent usodna za svetovno gospodarstvo. Proizvodnja najsodobnejših procesorjev na domačih tleh tako ostaja ključna strateška prednost Tajvana.

Delnice so se v Evropi v torek odprle mešano, potem ko so v Aziji zdrsnile, saj so nekatere regionalne trge zaključile trgovanje za leto. Cene surove nafte so se rahlo povečale, zlato in srebro pa sta nadaljevala svojo rast. Pomembnejše azijske borze, vključno s Tokiom in Seulom, so bile v sredo zaprte zaradi novoletnih praznikov, trgovanje pa je bilo mešano na tistih borzah, ki so ostale odprte.

Ameriški tehnološki velikan Nvidia se po poročanju izraelskega finančnega dnevnika Calcalist dogovarja za nakup izraelskega zagonskega podjetja AI21 Labs. Vrednost potencialnega prevzema se ocenjuje na približno tri milijarde ameriških dolarjev, kar bi pomenilo znatno povečanje vrednosti podjetja, ki je bilo leta 2023 ocenjeno na 1,4 milijarde dolarjev. S tem korakom želi Nvidia okrepiti svoj položaj na področju generativne umetne inteligence in pridobiti visoko izobražene strokovnjake s tega področja. AI21 Labs velja za enega glavnih konkurentov podjetja OpenAI, saj razvija lastne velike jezikovne modele serije Jurassic. Nvidia, ki že zdaj obvladuje večinski tržni delež strojne opreme za umetno inteligenco, bi z nakupom pridobila ključno programsko opremo in razvojno ekipo. Pogajanja so po navedbah virov v globoki fazi, čeprav uradne potrditve s strani vpletenih podjetij še ni. Ta prevzem bi bil eden največjih v zgodovini izraelske tehnološke industrije in bi dodatno utrdil prevlado Nvidie v globalnem ekosistemu umetne inteligence.

Delnice so v Evropi v torek odprle mešano, potem ko so v Aziji zdrsnile, saj so nekatere regionalne borze zaključile trgovanje za leto 2025. Cene surove nafte so se zvišale, zlato in srebro pa sta ponovno začela rasti.

Tajvanski delniški trg je zadnji dan trgovanja dosegel novo rekordno vrednost, pri čemer je indeks ob odprtju poskočil za 16,36 točke na 28.723,49 točke in dosegel najvišjo vrednost 28.860,87 točke. K rasti so prispevale predvsem delnice s področja pomnilnikov, kot so 力積電, 南亞科 in 華邦電. Delnice TSMC so se povzpele na rekordnih 1.550 NT$, s čimer je tržna kapitalizacija podjetja presegla 40 bilijonov NT$. Kljub padcu ameriških indeksov so terminske pogodbe na tajvanski indeks ponoči zabeležile rast.

Ameriški tehnološki gigant Nvidia je v naprednih pogovorih za prevzem izraelskega zagonskega podjetja AI21 Labs, ki se ukvarja z umetno inteligenco. Po poročanju izraelskih medijev bi vrednost posla lahko dosegla do tri milijarde ameriških dolarjev. Morebitna akvizicija poudarja Nvidiino strategijo utrjevanja prevladujočega položaja na trgu strojne in programske opreme za generativno umetno inteligenco. Podjetje AI21 Labs, ki ima sedež v Tel Avivu, razvija velike jezikovne modele, ki neposredno konkurirajo rešitvam podjetja OpenAI. Za Nvidio bi ta nakup pomenil pomembno razširitev portfelja storitev v oblaku in programskih orodij, hkrati pa bi podjetje pridobilo dostop do vrhunskih raziskovalnih kapacitet na področju procesiranja naravnega jezika. Nobena od vpletenih strani uradnih informacij o pogajanjih še ni potrdila.

Leto 2025 je zaznamovano z vplivom umetne inteligence, ki je poganjala rast vrednosti tehnoloških podjetij. S&P 500 je v letu 2025 zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je vodilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga podjetja Nvidia.

Meta je za več milijard dolarjev prevzela kitajsko podjetje za umetno inteligenco Manus, kar je sprožilo mešane občutke v kitajskih tehnoloških krogih. Prevzem naj bi podjetju Meta omogočil ustvarjanje praktičnih orodij UI za ustvarjanje prihodkov in izkoriščanje naložb v umetno inteligenco. Poudarjeno je bilo, da integracija UI agentov v podjetja zahteva strateško implementacijo, ne zgolj uvedbo chatbotov.

Leto 2025 je zaznamovala prevlada umetne inteligence, ki je z velikimi posli dvignila vrednost tehnoloških podjetij. S&P 500 je zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je spodbudilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga Nvidie.

Meta je za več kot 2 milijardi dolarjev prevzela podjetje Manus s sedežem v Singapurju, ki je znano po svojih avtonomnih agentih UI. To je redek primer, da ameriški tehnološki gigant kupuje platformo, ustanovljeno na Kitajskem. Satya Nadella je reorganiziral vodstvo Microsofta, da bi pospešil razvoj UI zaradi povečanega konkurenčnega pritiska.

Azijski delniški trgi so v torek, ob koncu trgovalnega leta 2025, večinoma sledili negativnim trendom z ameriškega Wall Streeta. Indeksa v Tokiu in Šanghaju sta zabeležila manjše padce, medtem ko je avstralski S&P/ASX 200 izgubil 0,1 odstotka vrednosti. Negativno razpoloženje na trgih je bilo odraz ponedeljkovega trgovanja v ZDA, kjer so glavni indeksi, vključno s S&P 500 in Dow Jonesom, upadli zaradi unovčevanja dobičkov in visokih vrednotenj tehnoloških podjetij, kot je Nvidia. Kljub torkovemu zdrsu indeks S&P 500 leto zaključuje z več kot 17-odstotno rastjo. Na surovinskih trgi je bilo opaziti ponovno rast cen žlahtnih kovin, hkrati pa se je nepričakovano okrepil nikelj. Ta kovina, ki je bila v zadnjih dveh letih zaradi strukturnih presežkov in nižjega povpraševanja po električnih vozilih v medvedjem trendu, je v zadnjem mesecu pridobila 5,5 odstotka vrednosti. Analitiki opozarjajo, da bi nikelj, kljub preteklim težavam zahodnih proizvajalcev in presežkom v indonezijski proizvodnji, lahko predstavljal novo priložnost za vlagatelje, ki iščejo podcenjena sredstva, čeprav tveganja zaradi kitajskega nepremičninskega sektorja ostajajo visoka.

Tajvanska borza je sledila negativnemu trendu ameriških indeksov, pri čemer je delnica TSMC padla. Kljub temu je tajvanski delniški trg dosegel rekordne vrednosti, pri čemer je indeks presegel 28.810 točk, delnice 0050 pa so se okrepile. Vlagatelji so pozorni na objavo zapisnika zadnjega zasedanja ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed).

Ameriški tehnološki velikan Nvidia je dokončal postopek nakupa delnic konkurenčnega podjetja Intel v vrednosti petih milijard ameriških dolarjev. Posel, ki je bil napovedan septembra, so v začetku tega meseca odobrili ameriški regulatorji za varstvo konkurence. Po navedbah v uradni dokumentaciji, predloženi Komisiji za vrednostne papirje in borzo (SEC), je Nvidia pridobila približno 214,7 milijona navadnih delnic Intela po fiksni ceni 23,28 dolarja na delnico. Investicija se je za Nvidio že v trenutku dokončanja izkazala za izjemno dobičkonosno, saj se je tržna vrednost Intelovih delnic med postopkom odobritve povečala. Ob ponedeljkovem trgovanju so delnice Intela dosegle vrednost 36 dolarjev, kar pomeni, da je Nvidiin delež trenutno vreden približno 7,58 milijarde dolarjev. Finančna injekcija predstavlja nekakšno rešitev za Intel, ki se je v zadnjem obdobju spopadal s kapitalno intenzivnimi širitvami in tržnimi izzivi. Strateško sodelovanje med podjetjema bo omogočilo tesnejšo integracijo Nvidiinih grafičnih procesorjev (GPU) za umetno inteligenco z Intelovimi procesorji x86. Podjetji načrtujeta uporabo tehnologije NVLink za pospešitev računalniških zmogljivosti v osebnih računalnikih in podatkovnih centrih, kar naj bi utrdilo položaj obeh podjetij na hitro rastočem trgu umetne inteligence.

Ameriški delniški trg je zadnji trgovalni teden v letu 2025 začel z upadom vrednosti glavnih indeksov. Indeks S&P 500 je v ponedeljek dopoldne padel za 0,4 odstotka, medtem ko sta Dow Jones Industrial Average in Nasdaq composite zabeležila 0,3- oziroma 0,6-odstotno znižanje. Trg so navzdol potisnile predvsem visoko vrednotene delnice tehnoloških podjetij, med katerimi sta Nvidia in Broadcom izgubila 2 oziroma 1,3 odstotka vrednosti. Negativno razpoloženje na trgu tehnologije so delno omilile energetske družbe, ki so pridobile na račun rasti cen nafte; ameriška lahka nafta se je podražila za 2,4 odstotka. Vlagatelji v tem tednu, ki bo zaradi praznovanja novega leta skrajšan, ne pričakujejo objav pomembnejših gospodarskih podatkov. Po podatkih orodja FedWatch skupine CME trgi trenutno pripisujejo skoraj 83-odstotno verjetnost scenariju, po katerem ameriška centralna banka Federal Reserve januarja ne bo spreminjala ključnih obrestnih mer. Donosnost 10-letnih državnih obveznic je padla na 4,11 odstotka, cena zlata pa se je po močni rasti v preteklem letu znižala za 3,5 odstotka, čeprav na letni ravni še vedno ohranja približno 66-odstotni donos.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je razkril načrte za novo floto mornariških bojnih ladij, ki bodo nosile njegovo ime. Poleg tega je Trump večkrat pohvalil pakistanskega generala Asima Munirja, tokrat ga je označil za "zelo spoštovanega generala". Medtem je Trump kritiziral izvršnega direktorja podjetja Intel, Lip-Bu Tana.

Nvidia je tik pred zaprtjem trga v petek napovedala svoj največji prevzem v zgodovini, ko se je dogovorila za nakup Groqa, oblikovalca visoko zmogljivih pospeševalnikov umetne inteligence, za 20 milijard dolarjev v gotovini. Dejansko gre pri poslu za strokovno znanje Groqa na področju TPU (Tensor Processing Unit), zlasti za znanje direktorja Jonathana Rossa, ki je pomagal lansirati.

Nvidia naj bi za 20 milijard dolarjev kupila del premoženja podjetja Groq, vključno z licenčno pogodbo za tehnologijo sklepanja. Poleg tega je Nvidia zaposlila ključne inženirje podjetja Groq, vključno z njegovim ustanoviteljem Jonathanom Rossom, ki je pred tem razvijal čipe za umetno inteligenco pri Googlu.

Po javnem napadu nekdanjega predsednika Donalda Trumpa na izvršnega direktorja Intela Lip-Bu Tana, je Intel hitro organiziral srečanje v Beli hiši. Nvidia je prekinila teste Intelove tehnologije 18A, kar je povzročilo padec Intelovih delnic.

Poročilo navaja, da je Nvidia prenehala s testiranjem Intelovega 18A procesa za proizvodnjo lastnih čipov, čeprav je prej ocenjevala njegovo uporabnost. Novica je povzročila 5-odstotni padec vrednosti Intelovih delnic pred odprtjem borze v ZDA. Nvidia je pred tem dosegla 5 milijard dolarjev vreden dogovor z Intelom, vendar testiranje vzorcev ni prineslo prepričljivih rezultatov za Intelovo proizvodnjo.

Delnice podjetja Intel so v sredo ob odprtju trgovanja na Wall Streetu padle, potem ko se je pojavilo poročilo, da je Nvidia ustavila testiranje uporabe Intelovega proizvodnega procesa za izdelavo naprednih čipov. Nvidia je preizkušala Intelov proces 18A, vendar se je odločila, da ne bo nadaljevala z naslednjo fazo testiranja.

Nvidia naj bi kitajskim strankam sporočila, da namerava do sredine februarja, pred kitajskim novim letom, začeti dobavljati svoje druge najmočnejše čipe za umetno inteligenco, H200, na Kitajsko. Podjetje naj bi v začetnih pošiljkah dobavilo med 40.000 in 80.000 čipov. Nvidia načrtuje povečanje proizvodnih zmogljivosti za te čipe in pričakuje, da bo naročila za dodatne zmogljivosti odprla v drugem četrtletju 2026. Delnice Nvidie so se po objavi teh načrtov zvišale.

Cene zlata in srebra so v ponedeljek dosegle rekordne vrednosti, kar je posledica povečanega povpraševanja vlagateljev po manj tveganih naložbah zaradi geopolitičnih napetosti. Zlato se je v zadnjem mesecu podražilo za približno 10 %, v letu 2025 pa je pridobilo že 70 % vrednosti.

Ameriški delniški trg je v torek zabeležil rast, pri čemer je indeks S&P 500 dosegel novo rekordno vrednost. Rast so spodbudile predvsem tehnološke delnice, vključno z delnicami podjetja TSMC, katerih ADR (American Depositary Receipt) se je povečal za 1,3 % in dosegel premijo 25,6 % v primerjavi s trgovanjem v Tajpeju. Kljub močnim gospodarskim podatkom, ki so zmanjšali pričakovanja o znižanju obrestnih mer s strani Federal Reserve (Fed), so delnice nadaljevale rast, podprte z upanjem na 'novoletni reli'.

Podjetje xAI Elona Muska je sklenilo dogovor s Pentagonom za integracijo modelov umetne inteligence Grok v vojaško platformo GenAI.mil. Pentagon je objavil tudi ugotovitve glede pobude Software Fast Track, katere cilj je pospešiti prizadevanja obrambnega ministrstva za nabavo programske opreme.

Kitajski proizvajalec čipov Moore Threads Technology je predstavil novo generacijo čipov za umetno inteligenco, s čimer želi konkurirati ameriškemu podjetju Nvidia. Ameriški zakonodajalci so pozvali ministrstvo za trgovino ZDA, da razkrije podrobnosti o morebitnih odobritvah izvoznih licenc za prodajo Nvidijinih čipov H200 kitajskim podjetjem. Delnice Nvidie so se rahlo povečale.

Nvidia naj bi do sredine februarja na Kitajsko dobavila med 5.000 in 10.000 modulov čipov H200 AI, kar ustreza 40.000 do 80.000 posameznim čipom. Delnice podjetja so se po poročanju Reutersa rahlo zvišale. Podjetje načrtuje širitev proizvodnih zmogljivosti H200 v novem letu, kar kaže na nadaljnje naročil.

Odločitev ameriškega predsednika o odobritvi izvoza zmogljivih Nvidia AI čipov na Kitajsko, ki je bil prej prepovedan, bi lahko imela nepredvidene posledice. Ta poteza bi lahko okrepila kitajsko vojaško moč in tehnološki napredek.

Azijske delnice so v ponedeljek zabeležile rast, podprto z dvigom delnic, povezanih z umetno inteligenco, kot je Nvidia. Rast je sledila podobnemu trendu na Wall Streetu. Tokijski indeks Nikkei 225 je porasel za 1,9 %. Kitajska je ohranila nespremenjene ključne obrestne mere. V Hongkongu je indeks Hang Seng porasel za 0,41 %, medtem ko je šanghajski kompozitni indeks zrasel za 0,26 %. Svetovne delnice so bile mešane, nemški DAX je bil višji za 0,1 %, medtem ko sta CAC 40 v Parizu in FTSE 100 v Veliki Britaniji zdrsnila.

Ameriške delnice so ob začetku prazničnega tedna zabeležile rahlo rast. Indeks S&P 500 je zrasel za 0,4 % in se približal rekordni vrednosti. Pričakuje se, da bo teden na Wall Streetu miren.

Združeno kraljestvo se sooča z možnostjo recesije ob prehodu v novo leto, kljub upanju na izboljšanje spomladi, vendar le ob spremembi vladne politike. Na Novi Zelandiji je gospodarsko okrevanje prestavljeno na leto 2026, kar je razočaranje po večkratnih preložitvah. Medtem pa ameriška centralna banka (Fed) ohranja optimizem glede "mehkega pristanka" gospodarstva, čeprav gospodarski podatki kažejo drugačno sliko.

Delnice so v petek na Wall Streetu pridobile, s čimer so izbrisale izgube s prejšnjega dela tedna. Tehnološke delnice, zlasti tiste, ki se osredotočajo na umetno inteligenco, so bile gonilna sila rasti. S&P 500 je porasel za 0,9 odstotka, Dow Jones Industrial Average pa za 0,4 odstotka. Nasdaq je zrasel za 1,3 odstotka. Borza je spodbudno poročilo o inflaciji in močni rezultati Micron Technology pomagali stabilizirati delnice podjetij, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco.

Podjetje Nvidia, vodilni proizvajalec čipov, je napovedalo gradnjo novega raziskovalno-razvojnega centra v Kiryat Tiv'onu v severni okupirani Palestini, blizu Haife. Center naj bi bil strateškega pomena in imenovan "drugi dom" tehnološkega velikana.

ZDA in Kitajska se soočata v naraščajočem sporu glede tehnologije, zlasti na področju umetne inteligence. Kitajska kritizira ameriško obrambno politiko, ki po njihovem mnenju preuveličuje grožnjo Kitajske in se vmešava v notranje zadeve. ZDA so sprožile pregled prodaje Nvidiinih čipov H200 na Kitajsko, kar je sprememba politike Trumpove administracije, ki zdaj preverja naložbe v kitajska tehnološka podjetja. Hkrati je Trumpova administracija začasno ustavila 40 milijard dolarjev vreden tehnološki posel z Veliko Britanijo zaradi zatiranja svobode govora, kar kaže na napetosti v odnosih med ZDA in Veliko Britanijo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je začela pregled, ki bi lahko vključeval prve pošiljke Nvidiinih zmogljivih čipov za umetno inteligenco na Kitajsko. Nvidia načrtuje, da bo sredi februarja začela pošiljati čipe H200 na Kitajsko in dodala novo proizvodno zmogljivost, za katero bodo naročila odprta v drugem četrtletju 2026. Zakonodajalci so zahtevali razkritje podrobnosti o morebitnih odobritvah licenc za prodajo Nvidiinih čipov H200 Kitajski.

Ameriška vlada je odobrila prodajo orožja Tajvanu, ki vključuje sisteme M109A7, HIMARS, rakete TOW in Javelin. Vrednost posla presega 350 milijard tajvanskih dolarjev. Tajvanska vlada je izrazila hvaležnost, medtem pa se pojavljajo vprašanja o tem, ali bo ta obsežen obrambni proračun zagotovil nacionalno varnost.

AI dirka v oboroževanju vse bolj vpliva na finančno stanje tehnoloških velikanov, kot so Alphabet, Microsoft, Meta in Oracle, ki se soočajo z naraščajočimi stroški in zadolževanjem za financiranje AI infrastrukture. UBS napoveduje, da bo globalno kapitalsko vlaganje v AI leta 2025 doseglo 423 milijard dolarjev, leta 2026 pa 571 milijard dolarjev. Hkrati pa se pojavljajo skrbi glede AI balona, kar se odraža v padcu delnic Nvidie in 55-odstotnem strmoglavljenju delnic IREN.

Amazon se pogovarja z OpenAI o morebitni investiciji, ki bi lahko presegla 10 milijard dolarjev. Dogovor bi vključeval uporabo Amazonovih čipov AWS Trainium s strani OpenAI.

Župan Tajpeja, Chiang Wan-an, je med ogledom lokacij T17 in T18 v znanstvenem parku Beishi izpostavil, da naložba Nvidie ni le dokument, ampak tudi izraz zaupanja podjetja z najvišjo tržno kapitalizacijo na svetu v Tajpej. Podpis pogodbe pričakujejo pred kitajskim novim letom.