APDEJT.si

Cene nafte so v torek na mednarodnih trgih padle pod 68 dolarjev za sod, kar je posledica strahu vlagateljev, da bi morebitni trgovinski spor med ZDA in Evropsko unijo lahko zavrl gospodarsko dejavnost in s tem zmanjšal povpraševanje po energentih.

Bosna in Hercegovina je v prvi polovici avgusta morala Evropski uniji dostaviti usklajen načrt reform, da bi lahko začela črpati sredstva iz načrta rasti EU, potem ko je nedavno izgubila 100 milijonov evrov zaradi sporov med srbskimi in drugimi političnimi akterji. Evropska komisija je potrdila zmanjšanje indikativne vsote finančnih sredstev za Bosno in Hercegovino iz načrta rasti za Zahodni Balkan za 10 odstotkov, o čemer so bile obveščene tudi oblasti v BiH, z opozorilom, da bo država, če bo še naprej odlašala s sprejetjem plačil, soočena z dodatnimi izgubami.

Banke v evroobmočju so v drugem četrtletju leta 2025 zaostrile kreditne standarde za potrošniška posojila, medtem ko so pogoji za podjetja ostali večinoma nespremenjeni. Kljub temu se je povpraševanje podjetij po kreditih v drugem četrtletju rahlo okrepilo, komercialni posojilodajalci pa pričakujejo nadaljnjo rast povpraševanja čez poletje. Prav tako je opazno močno povečanje povpraševanja po stanovanjskih posojilih, kažejo raziskave Evropske centralne banke (ECB).

Hrvati izražajo močno željo po daljšem letnem dopustu, v povprečju 31 dni, in višjem regresu, ki bi znašal okoli 500 evrov. Raziskava, opravljena junija, je pokazala, da 55 odstotkov delavcev pričakuje izplačilo regresa, pri čemer je najpogosteje omenjeni znesek prav 500 evrov. Čeprav si 63 odstotkov zaposlenih želi več prostih dni, je dejansko stanje glede prejetih dni dopusta in višine regresa pogosto drugačno od pričakovanj.

Predsednik vlade Andrej Plenković je med sejo Sveta za upravljanje razvoja turizma na Hvaru ponovno pozval k ohranjanju cenovne konkurenčnosti hrvaškega turizma, da bi bil ta sprejemljiv za turiste. Ponovil je pričakovanje, da bo letošnja turistična sezona vsaj na ravni lanske, morda celo boljša, ter napovedal nadaljnje investicije v hotelirstvo.

Raziskava portala MojPosao, izvedena na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini (BiH) ter Severni Makedoniji, je pokazala, da si delavci v BiH in Severni Makedoniji želijo 28 dni letnega dopusta, saj menijo, da je to optimalno za ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem. Trenutno imajo v povprečju 21 dni dopusta. Prav tako si delavci v BiH želijo 1000 KM regresa. Hrvati v povprečju uživajo 25 dni letnega dopusta, vendar si želijo 31 dni dopusta in okoli 500 evrov regresa. Zaposleni v Severni Makedoniji imajo najmanj dopusta, povprečno 20 dni.

JP Morgan, ena najmočnejših bank na svetu, naj bi raziskovala možnost ponudbe posojil, zavarovanih s kriptovalutami. V skladu z nedavnim poročilom Kripto Rovera banka preučuje uporabo kripto premoženja, ki ga imajo stranke, kot zavarovanje. Ta poteza je presenetljiva in kaže na razmislek o vključitvi digitalnega premoženja v tradicionalne bančne storitve.

Nemčija si prizadeva rešiti gospodarske težave z milijardnimi vložki, vendar strokovnjaki opozarjajo, da to morda ne bo dovolj. Kancler Friedrich Merz (Fridrih Merc) skuša sprožiti val optimizma, čeprav gospodarski kazalniki zaostajajo za pozitivno retoriko. Kljub temu Merz verjame, da je sprememba trenda že vplivala na družbo.

Poljska je v bližini obale Baltskega morja odkrila eno največjih nahajališč konvencionalne nafte v Evropi v zadnjih desetih letih. Podjetje CENTRAL European Petroleum (CEP) je objavilo, da gre za največje nahajališče v Poljski, ki se nahaja le šest kilometrov od pristanišča. Odkritje, ki je bilo potrjeno s pomočjo mobilne platforme, bi lahko predstavljalo enega najpomembnejših konvencionalnih nahajališč ogljikovodikov v regiji.

Farmacevtski velikan AstraZeneca je napovedal, da bo do leta 2030 vložil 50 milijard dolarjev v Združene države Amerike. Naložba je namenjena širjenju proizvodnih in raziskovalnih zmogljivosti, vključno z novo tovarno v Virginiji. Cilj je doseči letni prihod v višini 80 milijard dolarjev, pri čemer naj bi polovica prihodkov izvirala iz ameriškega trga. Nekateri viri navajajo, da je naložba del odziva na ameriške trgovinske tarife.

Zagrebačka banka (Zaba) je v prvem polletju leta 2025 zabeležila dobiček po obdavčitvi v višini 258 milijonov evrov. Ta rezultat je ostal na enaki ravni kot v enakem obdobju lani, kar kažejo objavljena finančna poročila banke.

Nemška kovinska in elektroindustrija beležita stalen upad števila zaposlenih, kar je sprožilo pozive k nujnemu odzivu zvezne vlade. Poudarjajo potrebo po takojšnjem ukrepanju in nadaljnjem zmanjševanju birokracije za stabilizacijo razmer v teh ključnih industrijskih sektorjih.

Na Wall Streetu sta indeksa S&P 500 in Nasdaq v ponedeljek dosegla nove rekordne ravni, predvsem zaradi rasti cen delnic tehnoloških velikanov. Vlagatelji so pričakovali, da bodo njihovi četrtletni poslovni rezultati presegli analitska pričakovanja, kar je spodbudilo optimizem na trgu.

Približno 120 tisoč upokojencev bo v začetku leta 2026 prejelo povišanje pokojnine za 55 evrov. Med aktualnimi zakonskimi spremembami v pokojninskem sistemu je tudi odprava penalizacije za predčasne pokojnine po dopolnjenem 70. letu starosti. Čeprav se za del upokojencev obeta povišanje, strokovnjak opozarja, da se s tem povečuje nepravičnost v sistemu. Članek tudi pojasnjuje trenutne pogoje za zgodnejšo upokojitev in vpliv zakonskih sprememb na obstoječe in prihodnje prejemnike predčasnih pokojnin.

Zaradi 60-odstotnega povečanja prometa na avtocestah v poletnih mesecih v primerjavi z ostalim delom leta se je odprl razpis za izgradnjo tretjega pasu na avtocesti A1 Zagreb-Karlovac, ki naj bi se razširil tudi do Bosiljeva. Z novim pasom naj bi se rešile težave z zastoji in kolonami na tej avtocesti.

Združene države Amerike so pozvale evropske zaveznike, naj se jim pridružijo pri uvedbi stoodstotnih carin na rusko nafto, kar je potrdil ameriški finančni minister Scott Bessent. Cilj ZDA je, da bi Evropa skupaj z njimi uvedla t.i. sekundarne carine proti Rusiji.

Evropska unija je po propadu dogovora o odpravi carin pripravila povračilne ukrepe proti Združenim državam Amerike. Članice EU so pritiskale na Evropsko komisijo, da pripravi močnejše protiumere, ki bi šle dlje od običajnih carin, če dogovor ne bo dosežen do 1. avgusta.

Ryanair se je odločno odzval na problematiko prevelike prtljage, ki povzroča zamude pri vkrcanju in ustvarja nepravičnost do potnikov, ki se držijo pravil. Michael O'Leary, direktor Ryanaira, je sporočil, da letalska družba razmišlja o zvišanju bonusov za osebje, ki bo odkrivalo potnike s preveliko prtljago. Trenutno osebje prejme 1,5 evra, če odkrije potnika, ki poskuša vnesti preveliko torbo na let. Cilj je eliminirati to 'nadlogo' in jasno sporočiti 'tistim 0,1 odstotka' potnikov, da bo pretežka prtljaga sankcionirana.

Cene nafte so v ponedeljek na mednarodnih trgih padle pod 69 dolarjev, kar je odraz umirjenih strahov vlagateljev, da bi nove evropske sankcije lahko ovirale dobavo ruske nafte. Kljub padcu cen nafte, Evropi grozi pomanjkanje dizla, kar je posledica negotovosti na trgu z nafto in morebitnih motenj v dobavnih verigah zaradi sankcij.

Velika Britanija je zaključila nacionalizacijo železniškega podjetja c2c, ki zagotavlja prevozne storitve med londonsko postajo Fenchurch Street in južnim delom grofije Essex. Ta poteza je del širšega načrta za poenotenje fragmentiranih storitev železniškega potniškega prevoza v državi. Nacionalizacija odpira vprašanje, ali je javno lastništvo boljše od zasebnega v železniškem sektorju.