APDEJT.si

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija septembra uradno priznala Državo Palestino, s čimer izraža upanje po miru v regiji. Ta poteza je naletela na ostre kritike Izraela, medtem ko jo je Hamas pozdravil. Britanski premier je napovedal izredno srečanje med Parizom, Londonom in Berlinom o razmerah v Gazi, s čimer potrjuje palestinsko pravico do državnosti. Izraelska vlada se je odzvala s ciničnim videom, ki prikazuje Macrona z ženo.

Velika Britanija je podprla pravico palestinskega naroda do lastne države in potrdila načrte za nujen sestanek s Francijo in Nemčijo glede razmer v Gazi, medtem ko so se v Izraelu nadaljevali protesti za prekinitev ognja in vrnitev talcev. Več kot 200 poslank in poslancev britanske Laburistične stranke je pozvalo premierja, naj prizna palestinsko državo. Medtem ko ZDA in Izrael ostro kritizirajo francoski načrt, Nemčija in Hrvaška ne predvidevata kratkoročnega priznanja, saj čakajo na izpolnitev pogojev za obstoj palestinske države. Izraelski minister je med drugim šokiral s kontroverzno izjavo glede Gaze, medtem ko so ZDA objavile analizo, ki ni našla dokazov o sistematični kraji pomoči s strani Hamasa. Izrael je medtem dovolil parašutiranje pomoči v Gazo, potem ko je več mesecev veljala prepoved.

Iran je pred srečanjem v Istanbulu z evropskimi predstavniki ponovno poudaril svoje "nesporno" pravo na bogatenje urana. Hkrati je Teheran zagrozil z izstopom iz Sporazuma o neširenju nuklearnega orožja, če se bo nadaljeval pritisk na iranski jedrski program.

Sindikat novinarjev Slovenije (SNH) in Hrvatsko novinarsko društvo (HND) sta v odprtem pismu pozvala hrvaško vlado, naj jasno obsodi izraelsko delovanje v Gazi, ki ga označujeta kot "najglobljo humanitarno krizo". Kritizirata vlado, da "se skriva za nevtralnimi formulacijami in izogiba konkretnim stališčem" ter s tem "molči pred težkimi zločini, ki se odvijajo v Gazi".

Tri največje svetovne novinarske agencije - AFP, AP in Reuters - so skupaj z BBC-jem pozvale Izrael, naj novinarjem omogoči prost dostop v Gazo. Opozorili so, da so neodvisni novinarji v Gazi že dolgo "oči in ušesa", sedaj pa se soočajo s težkimi razmerami, podobnimi tistim, ki jih doživlja prebivalstvo. Agencije so izrazile globoko zaskrbljenost, da zaradi pomanjkanja hrane ogroža preživetje novinarjev.

Več kot 60 evropskih poslancev je v pismu vodji zunanje politike EU Kaji Kallas pozvalo k ukrepom proti Izraelu, vključno s sankcijami. Evropska komisija je sporočila, da so "vse opcije na mizi", če Izrael ne izpolni obljub o humanitarni pomoči, čeprav je priznala določene izraelske napore za izboljšanje dobave pomoči v Gazo.

Španjolski mediji, kot je Periodista Digital, poročajo, da je Armenija menda tiho pristala na predajo strateškega dela svojega ozemlja pod nadzor ZDA. Armenija, ki se nahaja na Južnem Kavkazu, je v dolgotrajnem sporu z Azerbajdžanom, ki je lani ponovno vzpostavil nadzor nad regijo Gorski Karabah, pri čemer naj bi sodila tudi Turčija.

Razprave o Boki Kotorski in njeni vključenosti v Unescovo svetovno dediščino so se nadaljevale, pri čemer je bila izpostavljena skrb glede neprimernega upravljanja s prostorom, ki bi lahko ogrozilo njeno kulturno vrednost. Poleg tega je bilo objavljeno zaprtje profesionalnega medija Al Džazira Balkan, kar je sprožilo razpravo o profesionalnosti in zlorabi novinarstva. V zvezi z medijsko krajino in vplivom javnega aktivizma je bil omenjen igralec Josip Pejaković, ki naj bi plačal visoko ceno za svoje javno delovanje. Politične stranke so se odzvale tudi na vprašanja v zvezi s statusom Kotora, pri čemer je bila izražen dvom o plemenitosti namer posameznih politikov.

Kitajski predsednik Xi Jinping je poudaril, da so odnosi med Kitajsko in Evropsko unijo (EU) "na novi zgodovinski točki". Poudaril je, da sta strani v 50 letih diplomatskih odnosov dosegli pomemben napredek.

Izrael je prekinil pogajanja o prekinitvi ognja s Hamasom v Katarju, ker naj bi Hamasov odgovor na predlog spremenil. Ameriška administracija Donalda Trumpa in izraelska vlada sta umaknili svoje delegacije iz pogajanj. Medtem je izraelski minister, ki ni bil omenjen v prejšnjih povzetkih, izjavil, da bo "vsa Gaza postala hebrejska", kar je dodatno zaostrilo napetosti. Premier Netanyahu je poudaril, da Hamasa ne bo interpretiral izraelske želje po premirju kot šibkost.

Mednarodni sodni dvor (ICJ) v Haagu je v zgodovinski odločitvi presodil, da države, ki kršijo svoje obveznosti na področju varstva podnebja, ravnajo nezakonito. Najvišje sodišče ZN je potrdilo, da lahko države, ki so najbolj prizadete zaradi podnebnih sprememb, od takšnih kršiteljev zahtevajo odškodnino, tudi retroaktivno. Ta odločitev omogoča pregon držav zaradi neizpolnjevanja podnebnih obveznosti, s čimer se odpira novo poglavje v mednarodnem pravu glede odgovornosti za podnebno škodo.

Evropska unija je izrazila ostro kritiko ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zaradi podpisa zakona, ki zmanjšuje neodvisnost antikorupcijskih organov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zahtevala pojasnila in poudarila, da "ni prostora za kompromise", s čimer je prvič javno kritizirala ukrajinsko vodstvo od začetka ruske invazije. Ta poteza naj bi ogrozila prizadevanja Ukrajine za članstvo v EU.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila na katastrofalne razmere v Gazi, medtem ko Izrael zanika svojo odgovornost za kronično pomanjkanje hrane. Izraelska vlada je obtožila palestinsko militantno gibanje Hamas, da namerno povzroča humanitarno krizo. Izrael je prav tako zavrnil navedbe humanitarnih organizacij o množični lakoti, češ da služijo propagandi Hamasa. Kljub mednarodnim pritiskom zaradi humanitarne situacije v Gazi je Izrael konec maja delno omilil popolno blokado Gaze, ki je bila uvedena v začetku marca.

Več kot 80 odstotkov prebivalcev Tuvaluja, pacifiške otoške države, ki ji grozi naraščanje morske gladine zaradi podnebnih sprememb, je zaprosilo za avstralske podnebne vizume, ki jim omogočajo prebivanje v Avstraliji. Sporazum, podpisan leta 2024, predvideva to možnost, saj so otoki Tuvaluja vsako leto bolj ogroženi zaradi vse višje morske gladine, kar potrjujejo uradni podatki.

Podpredsednik vlade in minister za obrambo Hrvaške, Ivan Anušić, je na podlagi odločitve vlade izdal ukaz o napotitvi protipožarnega letala hrvaških letalskih sil v Albanijo. Albanija se namreč te dni bori z uničujočimi požari, hrvaška vojska pa s to potezo dokazuje svojo pripravljenost in učinkovitost pri mednarodni pomoči.

Velika Britanija je uvedla sankcije proti 25 posameznikom in subjektom z območja Balkana, ki naj bi bili povezani z organiziranim priseljenskim kriminalom. Med sankcioniranimi je tudi Ratko Živković, znan kot Zemo, ki naj bi bil ključna figura v vojni med kavaškim in škaljarskim klanom. Velika Britanija je s tem vzpostavila nov, prvi tovrsten režim sankcij na svetu, usmerjen v organizirani priseljenski kriminal.

Rusko zunanje ministrstvo je obsodilo Italijo zaradi odpovedi koncerta Valerija Gergijeva, ki je bil po njihovem mnenju posledica popuščanja protiruskemu lobiju in brezprimerne kampanje preganjanja.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Trumpa je obtožila Evropo, da s svojo regulacijo družbenih omrežij in drugih spletnih platform ogroža svobodo govora. Te obtožbe, ki so bile objavljene na družbenih omrežjih, so po poročanju Politica sprožile govorice o morebitni tehnološki vojni med ZDA in EU.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merz sta se sestala na delovni večerji v Berlinu, kjer sta razpravljala o bližajočem se roku za uvedbo carin na evropski izvoz v ZDA. To je bilo prvo Macronovo potovanje v Berlin od Merzove inavguracije, Merz pa je Pariz obiskal v začetku maja, dan po prevzemu dolžnosti.

Predsednik Zelenski je napovedal predložitev osnutka zakona Vrhovni radi, ki naj bi zagotovil neodvisnost institucij za boj proti korupciji. Medtem ko so zahodni mediji kritizirali Ukrajino zaradi opustitve demokratičnih načel in uničenja ključnih protikorupcijskih agencij, kar so označili za "poluavtokratsko vodstvo", je ta poteza sledila množičnim protestom in kritikam EU zaradi omejevanja avtonomije protikorupcijskih organov.