Volodimir Zelenski je izjavil, da si želi mir, a vztrajno obstreljevanje Ukrajine kaže, da si Vladimir Putin želi nadaljevanje vojne. Putin je dejal, da bo Rusija z orožjem dosegla svoje cilje, če Ukrajina ne bo želela miru. Medtem je Rusija napadla Kijev, zaradi česar je 50.000 domov ostalo brez elektrike.

Po srečanju med ameriškimi in ruskimi predstavniki v Moskvi je Kremelj sporočil, da je Putin sprejel nekatere ameriške predloge za rešitev konflikta v Ukrajini, medtem ko je druge zavrnil. Rusija ostaja pripravljena na nadaljnja pogajanja z ZDA, kljub temu, da kompromis še ni dosežen. Tiskovni predstavnik Kremlja je zanikal, da bi Putin zavrnil celoten ameriški mirovni načrt.

V Berlinu so potekala pogajanja o Ukrajini, na katerih so sodelovali predstavniki ZDA, Ukrajine in evropski partnerji. Razpravljali so o možnostih premirja in prihodnosti Ukrajine, vendar izid pogajanj ostaja negotov. Evropa stoji ob strani Ukrajini, saj Trumpovi ljudje niso več zavezniki. Merz želi zaščititi ukrajinskega predsednika pred njimi.

Madžarski premier Viktor Orban je označil nadaljnje financiranje Ukrajine s strani Evropske unije za nevarno idejo, ki spodbuja nadaljevanje vojne z Rusijo in jo celo označil za »objavo vojne«. Ursula von der Leyen pa je poudarila, da voditelji EU ne bodo zapustili vrha v Bruslju, dokler ne bo sprejeta odločitev o financiranju Ukrajine.

Ukrajinska vojska je uradno potrdila, da je z ameriškimi raketami ATACMS napadla vojaške cilje na ruskem ozemlju. To je prvi uradno priznani napad te vrste po mesecih omejitev, ki jih je uvedel Pentagon. Za tovrstne napade bi Ukrajina teoretično potrebovala dovoljenje Donalda Trumpa.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da je Izrael pripravljen takoj sprejeti vse talce, ki jih bo izpustil Hamas. Hamas je Izraelu potrdil, da ima 20 živih talcev in jih je pripravljen izpustiti, kot je bilo sprva načrtovano.

Evropske države v okviru prihodnjih varnostnih jamstev resno načrtujejo napotitev od 10.000 do 15.000 vojakov v Ukrajino, ki bi v prvih šestih mesecih po morebitni prekinitvi spopadov nadzorovali premirje. Po poročanju nemškega časnika Die Welt so diplomatski krogi v Bruslju potrdili pripravljenost na aktivno spremljanje razmer na terenu, kar predstavlja pomemben premik v evropski obrambni strategiji. V luči teh priprav je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski za jutri napovedal ključen sestanek svetovalcev za nacionalno varnost, ki se ga bodo udeležili evropski predstavniki, virtualno pa tudi delegacija iz Združenih držav Amerike. Na diplomatski ravni se pogovori intenzivirajo prek glavnega ukrajinskega pogajalca Rustema Umerova, ki vzdržuje vsakodnevne stike z ameriškimi in evropskimi partnerji. Medtem ko se pripravljajo politični temelji za končanje vojne, s fronte prihajajo poročila o usodah posameznikov; ukrajinske enote so objavile posnetek ruskega vojaka, ki se je vdal s pomočjo sporočila na kartonu, na katerem je drona prosil za milost in preživetje. Dogajanje kaže na visoko stopnjo pripravljenosti za prehod v fazo stabilizacije, čeprav končni mirovni dogovor še ni uradno potrjen.

V Moskvi sta bila ubita dva policista, ki sta sodelovala v vojni proti Ukrajini. Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je prevzela odgovornost za napad. Policista sta bila likvidirana v Jelecki ulici, sodelovala pa sta tudi pri mučenju ukrajinskih vojnih ujetnikov. V bližini kraja dogodka je bil pred tem razstreljen avtomobil ruskega generala Fanila Sarvarova, ki se je boril proti Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom to nedeljo na Floridi, na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago. Namen srečanja je razprava o varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne. Zelenski je ponovil pripravljenost na referendum o Trumpovem mirovnem načrtu, če bo dogovorjeno premirje.

Donald Trump ni nakazal, da bi ZDA Ukrajini dobavile rakete Tomahawk, ampak je pozval obe strani k dogovoru. Hkrati je Kremelj sporočil, da je bila Budimpešta izbrana za potencialno prizorišče srečanja med Trumpom in Putinom, ker naj bi madžarski premier Viktor Orban bil primeren posrednik. Josep Borrell je izjavil, da imata Trump in Putin pakt, ZDA pa naj bi ga vsiljevale Zelenskemu. Po telefonskem pogovoru s Putinom je Trump ponovno spremenil stališče glede dobave orožja Ukrajini.

Ukrajina je ZDA poslala odziv na zadnji mirovni predlog, ki ga je pripravila ameriška administracija. Predsednik Zelenski je napovedal, da bo Ukrajina ZDA v sredo predala posodobljene mirovne predloge. To se je zgodilo pred nujnimi pogovori z voditelji in uradniki iz koalicijskih partnerjev.

Svetovalec Vladimirja Putina je ocenil predloge Ukrajine in Evrope glede mirovnega sporazuma kot nekonstruktivne. Rusija bo ocenila, kaj lahko sprejme iz predlogov ZDA po pogovorih v Miamiju. Ruske sile so vdrle v regijo Sumi in odpeljale okoli 50 civilistov v Rusijo. Generalni sekretar NATO, Mark Rute, meni, da je Vladimir Putin glavna ovira za mir v Ukrajini. ZDA so ocenile pogovore z Ukrajino in Evropo o končanju vojne kot konstruktivne.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v Moskvi sestal s posebnim odposlancem ZDA, Steveom Witkoffom, da bi razpravljal o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo po tem, ko so se ameriški uradniki srečali z ukrajinsko delegacijo na Floridi. Putin je pohvalil zavzetje mesta Pokrovsk v vzhodni Ukrajini.

Poljska je izrazila pripravljenost na morebitno napotitev nemških vojakov na svoje ozemlje, da bi s tem podprla prizadevanja za dosego premirja v Ukrajini. To izjavo je podal poljski zunanji minister Radosław Sikorski, kar nakazuje na morebitno novo fazo v mednarodnih prizadevanjih za stabilizacijo razmer na vzhodu Evrope. Čeprav podrobnosti o naravi in obsegu te morebitne napotitve niso bile navedene, odločitev Varšave odraža njeno zavezanost k iskanju rešitev za konflikt in zagotavljanju varnosti v regiji. Ta poteza je del širših razprav o prihodnosti ukrajinskih beguncev in vojaško sposobnih moških, ki so se zatekli v Evropo, vključno z Nemčijo in Poljsko. Hkrati potekajo intenzivne razprave o finančni pomoči ukrajinskim moškim, ki so zmožni za vojaško službo. Nemčija namreč razmišlja o ukinitvi državljanske pomoči za več kot 150.000 ukrajinskih moških, starih od 18 do 63 let, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni. Ta pobuda sledi prejšnjim prizadevanjem za okrepitev ukrajinske obrambe in dolgoročnejše varnostne ureditve v Evropi. Poleg tega se ta odločitev Poljske nanaša tudi na širšo geopolitično sliko, vključno z naraščajočimi napetostmi in opozorili o ranljivosti zveze NATO. Nedavni napadi z droni na rusko ozemlje in sprejetje zakona v Ukrajini o dvigu starostne meje za vstop v vojsko poudarjajo resnost situacije. Medtem ko se številni ukrajinski begunci želijo vrniti domov, so takšne odločitve ključne za oblikovanje stabilne in varne prihodnosti v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval zaveznike v "koaliciji voljnih", da okrepijo ukrajinske zmogljivosti orožja dolgega dosega, s čimer naj bi pritisnili na Rusijo za pogajanja o končanju vojne. Hkrati pa ukrajinska prostovoljka Marija Berlinska opozarja, da ukrajinska fronta razpada in da lahko Oružane sile Ukrajine izgubijo ključna mesta, kot so Pokrovsk, Pavlograd, Volnjansk, Zaporožje, Dnjepropetrovsk, Sumi in Harkov. Zelenski se je v Londonu zahvalil evropskim voditeljem za podporo in poudaril, da Rusija izkorišča mraz kot orožje.

Rusko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo izjave predsednika vojaškega odbora Nata, admirala Giuseppea Cava Dragonea, ki je izjavil, da bi lahko preventivni napad na Rusijo štel za obrambno dejanje. Tiskovna predstavnica Marija Zaharova je izjave označila za neodgovorne in nevarne, ki spodbujajo eskalacijo. Medtem se Ukrajina sooča s korupcijskim škandalom v Kijevu in težkimi boji v Donbasu, medtem ko Rusija išče zmago s pomočjo Kitajske in ZDA.

Vladimir Putin je izjavil, da se ne strinja s točkami Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino, še posebej vztraja pri zavzetju Donbasa. Medtem je bil v Ruskem okupiranem delu Luganske oblasti česko-vietnamski državljan obsojen na 13 let zapora zaradi bojevanja proti Rusiji na strani Ukrajine.

Nekdanji generalni sekretar zveze NATO, Jens Stoltenberg, je izjavil, da bi povečanje vojaške pomoči Ukrajini lahko vplivalo na odločitve ruskega predsednika Vladimirja Putina in ga pripeljalo do pogajalske mize. Stoltenberg je tudi poudaril, da NATO ne želi tvegati vojne z Rusijo zaradi Ukrajine in da je zavrnitev zahteve Volodimirja Zelenskega po prepovedi preletov nad Ukrajino bila pravilna odločitev, saj bi to lahko sprožilo tretjo svetovno vojno.

Ukrajina je izrazila pripravljenost za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpirajo ZDA. Obenem je sporočila, da je dosegla »skupno razumevanje« z Združenimi državami glede mirovnega predloga za končanje vojne z Rusijo. Obstaja možnost srečanja med Zelenskim in Trumpom do konca novembra. Trump je izrazil optimizem glede skorajšnjega dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da se pridruži morebitnemu srečanju med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, če bo prejel povabilo. Medtem so se pojavila poročila o ruskih prizadevanjih za diskreditacijo Ukrajincev na Poljskem.