APDEJT.si

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ukazal napotitev vojske v Portland, Oregon, zaradi protestov, povezanih z Antifo. Ukaz je bil izdan ministru Peteu Hegsethu na zahtevo ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem, s ciljem zaščititi mesto in zvezne imigracijske objekte.

Fotografija srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je bila objavljena na uradnem Instagram profilu stranke SNS, je sprožila val kritik in posmeha. Uporabniki družbenih omrežij so namreč opazili, da je fotografija očitno obdelana s Photoshopom, saj se ob Vučićevi glavi vidi še del druge glave, vključno z delom čela, očal in las.

Ameriška igralka Jennifer Lawrence je na Mednarodnem filmskem festivalu v San Sebastianu obsodila dogajanje v Gazi kot "genocid, ki je nesprejemljiv". Kritizirala je tudi ameriško politiko zaradi pomanjkanja "integritete". Lawrence je poudarila, da politiki lažejo in da primanjkuje empatije, ter opozorila, da ignoriranje dogajanja v enem delu sveta lahko hitro pripelje do težav tudi drugje.

Organizator prosveda, Center za ekonomsko izobraževanje, je poudaril, da je obvezno služenje vojaškega roka nepravično in nepotrebno. Protestniki so izrazili željo po investicijah v državljane, ne pa v orožje.

Politični tajnik SDP Saša Đujić je po seji Glavnega odbora stranke sporočil, da bodo notranje volitve potekale po spremembi statuta, predvidoma od decembra do marca prihodnje leto. Novost bo uvedba elektronskega glasovanja na volitvah znotraj stranke, ki bo del nove aplikacije za povezovanje s člani in državljani.

Predsednik SDP Siniša Hajdaš Dončić je na seji Glavnega odbora stranke napovedal spremembe v delovanju SDP, ki naj bi odgovorile na ne delujoči družbeni model. Poudaril je, da se stranka dobro pripravlja na prihodnost, ko bo "zasviralo tudi njihove trube". Izpostavil je nov slogan stranke: "Domoljublje in Hrvatska je naša, to zapamtite".

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je v petek zvečer sestal s hrvaškimi izseljenci in njihovimi potomci v Minnesoti v Združenih državah Amerike. Milanović je poudaril, da je v svetu, polnem konfliktov, potrebna jasna vizija in prilagajanje novim gospodarskim, migracijskim in drugim izzivom. Izrazil je tudi željo, da bi, če bi imel zlato ribico, odpravil preobremenjenost s preteklostjo v Hrvaški.

Varnostni svet Združenih narodov ni uspel preprečiti ponovne uvedbe sankcij proti Iranu. Predlog resolucije, ki sta ga predlagali Kitajska in Rusija, je bil zavrnjen v New Yorku, kar pomeni, da bodo sankcije začele veljati v nedeljo. Ta neuspeh pomeni, da se Iran sooča z obnovljenimi mednarodnimi omejitvami.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je odgovoril na nedavne izjave iz Madžarske glede nafte in hrvaške obale. Poudaril je, da so sosedje in partnerji, vendar Hrvaška ne more nikomur odstopiti svoje obale. Opozoril je, da bi morali Madžari biti bolj previdni pri svojih izjavah, Hrvaška pa ima kapacitete za prenos nafte in plina, ki presegajo njene potrebe. Milanović je spomnil, da ima MOL rafinerijo v Reki in da je bila Madžarska Hrvaški v preteklosti dober sosed, še posebej v težkih časih.

Cene nafte so na svetovnih trgih znova poskočile in presegle mejo 70 dolarjev za sod, potem ko je Rusija uvedla prepoved izvoza goriva, Ukrajina pa je okrepila napade na rusko naftno infrastrukturo. Investitorji se bojijo morebitnega pomanjkanja.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je v govoru pred Združenimi narodi pohvalil izraelske in ameriške sile za uspešno onemogočanje iranskega vojaškega programa. Pozval je ZN k ponovni uvedbi sankcij proti Iranu, da bi preprečili ponovno vzpostavitev jedrskih objektov. Hkrati so se pojavile informacije o pripravi jedrskega pakta med Rusijo in Iranom, kar v Izraelu in ZDA z zaskrbljenostjo spremljajo.

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman je ostro kritiziral člana predsedstva Bosne in Hercegovine, Željka Komšića, zaradi njegovega govora pred Združenimi narodi. Grlić Radman je ocenil, da je Komšić s svojimi izjavami, v katerih je obtožil Hrvaško agresije na BiH in korupcije, močno poslabšal odnose med Hrvati in Bošnjaki. Poudaril je, da Komšić nadaljuje z aktivnostmi, ki ogrožajo stabilnost in napredek BiH ter sabotirajo njeno evropsko in evroatlantsko pot.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v svojem govoru pred Generalno skupščino Združenih narodov pozval k dokončanju "dela" v Gazi in pozval Hamas k izpustitvi talcev. Prav tako je predstavil "zemljevid terorja Irana" in obtožil številne države, da so popustile Palestincem. Njegov nastop je sprožil različne odzive, od glasnih ovacij do protestov in celo zapuščanja dvorane s strani nekaterih delegacij. V govoru je Netanjahu tudi izzval prisotne z "nagradnim kvizom" o nasprotnikih Izraela in trdil, da ga mnogi kritični voditelji zasebno hvalijo. Kritiki menijo, da podpora palestinski državi spodbuja nasilje nad Judi.

Hrvaški sabor je z večino glasov zavrnil predlog o priznanju palestinske države. Za predlog je glasovalo 44 poslancev, proti pa 73, štirje so bili vzdržani. Sabor je sprejel sklep, ki poziva vlado, da ob spremljanju mednarodnih mirovnih prizadevanj oceni primeren trenutek za odločitev o priznanju Palestine.

Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Szijjártó je obtožil Hrvaško, da izkorišča krizne razmere in zaračunava "vojni davek" na surovo nafto, ki jo dobavljajo Madžarski. Szijjártó je na zasedanju Združenih narodov v New Yorku izjavil, da Hrvaška s tem ustvarja dobiček na račun vojne, ter da vlada ne bo dovolila, da bi pohlep po dobičku ogrozil madžarske ukrepe za zniževanje stroškov.

Hrvaški premier Andrej Plenković je ostro zavrnil trditve madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta, da Hrvaška izkorišča vojno v Ukrajini in služi kot vojni dobičkar. Plenković je poudaril, da je ravno nasprotno in da je Madžarska tista, ki profitira od vojne. Izrazil je ogorčenje nad lažnimi tezami in zagotovil, da je Hrvaška dober sosed. Plenković je odgovoril tudi na obtožbe Željka Komšića glede vpliva na sodnike ESLJP.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom v New Yorku in kasneje pred Belo hišo izjavil, da je blizu dogovora glede Gaze, ki bi lahko končal vojno. Trump je novice delil z arabskimi in muslimanskimi voditelji ob robu Generalne skupščine Združenih narodov. Podrobnosti o morebitnem dogovoru niso znane, niti ni jasno, ali so vse vpletene strani dogovor sprejele. Različni mediji so poročali o Trumpovi izjavi, vendar niso mogli potrditi nobenih konkretnih informacij o vsebini ali napredku dogovora.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Tramp je izjavil, da verjame, da je dosežen dogovor o končanju vojne med Izraelom in Hamasom v Gazi. Tramp je dejal, da gre za dogovor, ki bo omogočil vrnitev talcev in konec spopadov.

Hrvaški sabor je zavrnil predlog o priznanju države Palestine, pri čemer je 73 poslancev glasovalo proti, 44 za, štirje pa so bili vzdržani. Medtem je Nermin Duraković izrazil globoko nezadovoljstvo nad situacijo v Gazi, poudarjajoč, da se počuti nemočnega in da umetnost ne more zadostovati pri soočanju z genocidom. Pozval je k mednarodni odgovornosti za dogajanje v Gazi.

Aleksander Lukašenko je po srečanju z Vladimirjem Putinom dejal, da bo ruski voditelj objavil "zelo dober predlog" za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da je s predlogom seznanjen tudi Donald Trump. Voditelja sta v Kremlju opravila pet ur trajajoče pogovore, osredotočena na atomsko energetiko in regionalna vprašanja. Lukašenko je ponovil svoje stališče, da naj Zelenski začne pogajanja z Rusijo, sicer bo izgubil Ukrajino, in opozoril pred napadi na Kremelj.