Po koncu novoletnih praznikov so na mejnem prehodu Bajakovo med Srbijo in Hrvaško nastali izjemni zastoji, ki so potnike zadržali po več ur. Čeprav so gneče v tem obdobju zaradi vrnitve dopustnikov v države Evropske unije običajne, so bili tokratni zastoji po navedbah prič in medijev neobičajno dolgi. Glavni razlog za upočasnjen promet je uvedba in testiranje novega sistema vstopa in izstopa (EES), ki zahteva podrobnejšo obdelavo podatkov potnikov iz tretjih držav. Sistem, ki ga uvaja Evropska unija, zahteva skeniranje potnih listin in odvzem biometričnih podatkov, kar je na Bajakovu povzročilo tisočmetrske kolone, vidne celo na aplikaciji Google Maps. Potniki, ki to pot redno uporabljajo že več kot desetletje, so poročali o popolnem zastoju prometa, kakršnega v preteklosti niso zabeležili. Hrvaški obmejni organi so se ob tem spopadali s povečanim obsegom dela, medtem ko so se vozniki pritoževali nad slabo organizacijo in dolgotrajnim čakanjem na vstop v schengensko območje.

V požaru v baru na smučišču Crans-Montana je bil poškodovan 23-letni Predrag Janković (prej naveden kot M. J.) iz Srbije. Utrpel je opekline na obeh dlaneh, preživel pa je, ker je tik pred izbruhom požara šel na teraso prižgat cigareto.

Evropske države v okviru prihodnjih varnostnih jamstev resno načrtujejo napotitev od 10.000 do 15.000 vojakov v Ukrajino, ki bi v prvih šestih mesecih po morebitni prekinitvi spopadov nadzorovali premirje. Po poročanju nemškega časnika Die Welt so diplomatski krogi v Bruslju potrdili pripravljenost na aktivno spremljanje razmer na terenu, kar predstavlja pomemben premik v evropski obrambni strategiji. V luči teh priprav je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski za jutri napovedal ključen sestanek svetovalcev za nacionalno varnost, ki se ga bodo udeležili evropski predstavniki, virtualno pa tudi delegacija iz Združenih držav Amerike. Na diplomatski ravni se pogovori intenzivirajo prek glavnega ukrajinskega pogajalca Rustema Umerova, ki vzdržuje vsakodnevne stike z ameriškimi in evropskimi partnerji. Medtem ko se pripravljajo politični temelji za končanje vojne, s fronte prihajajo poročila o usodah posameznikov; ukrajinske enote so objavile posnetek ruskega vojaka, ki se je vdal s pomočjo sporočila na kartonu, na katerem je drona prosil za milost in preživetje. Dogajanje kaže na visoko stopnjo pripravljenosti za prehod v fazo stabilizacije, čeprav končni mirovni dogovor še ni uradno potrjen.

Novi viri poročajo, da je 25-letnik v Reki izkoristil voznikovo pavzo, ko je ta pustil avtobus z upaljenim motorjem, in se z njim odpeljal. Med vožnjo je kršil prometne predpise in trčil v avtomobil, preden ga je ustavila policija.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social opozoril iranske oblasti, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran začel streljati na mirne protestnike ali jih ubijati. Trump je poudarila, da so ameriške sile v celoti pripravljene na ukrepanje, s čimer se je odzval na poročila o naraščajočih napetostih in smrtnih žrtvah med demonstracijami v regiji. Izjava prihaja v času povečane nestabilnosti, kjer so protesti v nekaterih mestih že terjali življenja. Trumpova retorika odraža njegovo preteklo zunanjo politiko pritiska na Teheran, hkrati pa vnaša dodatno negotovost v že tako zaostrene odnose med državama. Njegove navedbe o pripravljenosti na vojaško ali drugo obliko posredovanja so namenjene neposrednemu odvračanju iranskih varnostnih sil od uporabe smrtonosne sile proti civilnemu prebivalstvu, ki izraža svoje nezadovoljstvo z režimom.

Nogometaši Manchester Cityja so v 19. krogu angleškega prvenstva na gostovanju pri Sunderlandu remizirali z rezultatom 0:0. S tem nepredvidenim spodrsljajem se je zaostanek moštva iz Manchestra za vodilnim Arsenalom povečal na štiri točke. Hrvaški reprezentant Joško Gvardiol je tekmo začel na klopi za rezervne igralce, v igro pa je vstopil v 57. minuti namesto enega od soigralcev. Kljub krajši minutaži je Gvardiol hitro opozoril nase in v 74. minuti skoraj poskrbel za vodstvo. Njegova atletska akrobacija v kazenskem prostoru je požela val navdušenja med navijači in strokovno javnostjo, pri čemer so se pojavile celo primerjave z napadalcem Erlingom Haalandom. Strateg Cityja Pep Guardiola je s hrvaškim branilcem uspel osvežiti ekipo, vendar Sunderlandova obramba do konca srečanja ni klonila.

Ameriški predsednik Donald Trump je iranskim oblastem uputil ostro opozorilo, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo Teheran uporabil silo proti mirnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile pripravljene in oborožene za pomoč iranskemu ljudstvu. Njegova izjava prihaja v času, ko se v Iranu širijo protivladni protesti, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo že šest oseb. Predsednik je poudaril, da bo Washington pozorno spremljal ravnanje iranskega režima in se odzval na morebitne poboje civilistov, kar je označil za običajno prakso Teherana. Napetosti med državama se stopnjujejo že dalj časa, današnje grožnje pa so neposredno povezane s predhodnimi vojaškimi aktivnostmi in retoriko glede iranskega jedrskega programa. Trumpova napoved o pripravljenosti na pomoč protestnikom pomeni novo stopnjo v zaostrovanju odnosov, saj neposredno namiguje na možnost neposrednega vojaškega vstopa v notranje zadeve Irana. Iranske oblasti so v preteklosti že večkrat zavrnile ameriško vmešavanje, vendar trenutni protesti predstavljajo enega največjih izzivov za tamkajšnji režim v zadnjih letih.

Ruska vlada je uradno potrdila načrt za zvišanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) z zdajšnjih 20 na 22 odstotkov, ki bo začelo veljati v začetku leta 2026. Glavni namen tega ukrepa je zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev za dolgotrajno vojno v Ukrajini, za katero Kremelj po nekaterih ocenah porabi že približno 40 odstotkov celotnega državnega proračuna. Ruski predsednik Vladimir Putin se je za to nepriljubljeno potezo odločil kljub naraščajočemu nezadovoljstvu med državljani in podjetniki, ki jih že zdaj močno obremenjuje visoka inflacija. Po vladnih izračunih naj bi zvišanje davčne stopnje samo v letu 2026 v državno blagajno prineslo dodatnih 1.187 milijard rubljev oziroma približno 13 milijard evrov. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo tovrstni ukrepi dodatno oslabili kupno moč prebivalstva in povečali pritisk na gospodinjstva, ki se že od začetka novega leta spopadajo s splošnimi podražitvami. Napovedano zvišanje davkov kaže na vse večjo obremenitev ruskega gospodarstva, ki se mora prilagajati potrebam vojaške industrije v času dolgotrajnega konflikta.

Novi podatki o tajnem srečanju v Jeruzalemu razkrivajo, da je Izrael le nekaj tednov pred napadi 7. oktobra 2023 od Katarja zahteval povečanje finančne pomoči za gibanje Hamas. Izraelska stran ni zgolj spodbujala nadaljevanja obstoječih plačil, temveč je aktivno zahtevala razširitev financiranja goriva, kar je neposredno podpiralo upravni aparat Hamasa na območju Gaze. Ti pogovori so potekali septembra 2023 in so bili usklajeni z zahtevami samega palestinskega gibanja. Razkritje meče novo luč na politiko vlade pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja do Gaze, saj poročila navajajo, da je Izrael s tem dejansko omogočal ohranjanje Hamasove oblasti. Čeprav so se izraelski uradniki kasneje distancirali od odgovornosti za krepitev gibanja, podatki o jeruzalemskem sestanku potrjujejo, da je bila finančna stabilnost Hamasa del širše izraelske strategije za upravljanje konflikta, ki se je končala z lanskoletnim masakrom. Izrael je prek Katarja v Gazo pošiljal sredstva z namenom ohranjanja osnovnih storitev, a so kritiki opozarjali, da so ta sredstva posredno sprostila Hamasove lastne vire za vojaške namene.

Moskva je ameriškemu vojaškemu atašeju uradno predala predmet, za katerega trdi, da je del ukrajinskega brezpilotnega letalnika, uporabljenega v napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah ruskih vojaških poveljnikov naj bi naprava vsebovala podatke, ki nedvoumno dokazujejo ukrajinsko odgovornost za incident v Novgorodski oblasti. Ruska stran dogodek označuje za teroristično dejanje in poskus atentata na državnega voditelja, medtem ko v regiji Herson poročajo o naraščanju števila žrtvah ruskih povračilnih napadov, ki so po zadnjih podatkih zahtevali 27 življenj. Ameriška obveščevalna agencija CIA in uradni Kijev ruske obtožbe odločno zavračata. Ameriški obveščevalci dvomijo v verodostojnost predloženih dokazov, medtem ko ukrajinska stran opozarja na rusko dezinformacijsko operacijo, namenjeno opravičevanju nadaljnje agresije. Predsednik Volodimir Zelenski se medtem pripravlja na ključna mednarodna srečanja glede mirovnega procesa, varnostni strokovnjaki pa ocenjujejo, da gre pri ruskih navedbah za poskus stopnjevanja pritiska na Zahod v času, ko se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja iskanje poti do končanja spopadov.

Iranski uradniki so ostro odgovorili na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možni intervenciji v Iranu, če bo vlada ubijala protestnike. Iranski predstavniki so opozorili, da bo vsaka ameriška intervencija prestopila »rdečo črto«.

Po tem, ko je Donald Trump izrazil pripravljenost ZDA za posredovanje v Iranu, je visoki iranski uradnik opozoril, da bi lahko Teheran izvedel povračilne ukrepe proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Trump je prek Truth Social napovedal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za obrambo protestnikov v Iranu, kjer že šesti dan potekajo protivladne vstaje.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je sporočila, da je inscenirala smrt Denisa Kapustina, poveljnika proukrajinskega Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), da bi ga rešila pred ruskim atentatom. Ruske tajne službe so naročile njegovo "ubojstvo", vendar so nasedle prevari, denar pa je končal v Kijevu. Objavljen je bil posnetek, ki naj bi osramotil ruske tajne službe. Medtem se ruska družba razpada, Kremelj pa prikazuje enotnost in neizbežno zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža peti obletnici.

Nicolas Maduro je izjavil, da je Venezuela odprta za pogovore z ZDA o boju proti drogam, nafti in migracijam. Izognil se je neposrednemu odgovoru o domnevnem ameriškem napadu na venezuelsko pristanišče.

Victorio Jones, 34-letno hčerko znanega ameriškega igralca in oskarjevca Tommyja Leeja Jonesa, so na novoletno jutro našli mrtvo v hotelu v San Franciscu. Kot so potrdili ameriški mediji in lokalni organi pregona, so policisti v hotel Fairmont San Francisco prispeli ob 3.14 zjutraj po lokalnem času, kjer so odkrili truplo mlajše ženske. Vzrok smrti uradno še ni bil objavljen, preiskava dogodka pa po navedbah lokalnih virov še poteka. Novica o nenadni smrti Victorie Jones je močno odjeknila v ameriški javnosti, saj gre za otroka ene najbolj prepoznavnih osebnosti Hollywooda. Tommy Lee Jones, ki je znan po svojih vlogah v filmih, kot sta Begunec in Možje v črnem, se na tragični dogodek javno še ni odzval. Victoria je bila igralčeva hči iz njegovega drugega zakona s Kimberleo Cloughley. Družina in njeni predstavniki so v teh težkih trenutkih zaprosili za zasebnost, medtem ko oboževalci po vsem svetu izražajo sožalje prek družbenih omrežij.

Visoki predstavnik ruske vojske je ameriškemu vojaškemu atašeju v Moskvi uradno predal dele brezpilotnega letalnika, ki naj bi po trditvah Kremlja dokazovali vpletenost ukrajinske vojske v nedavni poskus napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran trdi, da pridobljeni podatki z letalnika nedvoumno potrjujejo načrtovan napad na predsedniški objekt, kar Kijev kategorično zanika. Ukrajinske oblasti so obtožbe označile za rusko provokacijo in iskanje izgovorov za nadaljnje stopnjevanje agresije. Istočasno se je oglasil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je opozoril na silovitost ruskih napadov z droni. Po njegovih besedah je Rusija v zadnjem dnevu proti ukrajinski infrastrukturi poslala več kot 200 brezpilotnih letalnikov, kar po mnenju Kijeva dokazuje, da Moskva v novem letu ne kaže namere po umiritvi razmer. V ozadju teh dogodkov se pojavljajo tudi poročila o usmerjenih dezinformacijah; ukrajinska stran naj bi denimo uprizorila smrt Denisa Kapustina, vodje ruske milice, ki se bori na strani Ukrajine, da bi s tem preprečila dejanski atentat nanj.

Donald Trump je v kasnejših objavah na Truth Social zaostril retoriko proti Iranu in zatrdil, da so ZDA »pripravljene in polne«, ter grozil z intervencijo. Republikanski kongresnik Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu in izpostavil domače težave ZDA. Prav tako je republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene obtožila Trumpa odstopanja od njegovih načel »Amerika na prvem mestu«.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v novoletni noči prišlo do tragičnega požara v nočnem klubu, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo približno 40 ljudi, 115 oseb pa je bilo poškodovanih. Med huje poškodovanimi je tudi 19-letni nogometaš francoskega prvoligaša Metz, Tahirys Dos Santos. Francoski klub je novico o nesreči svojega igralca že potrdil in izrazil globoko pretresenost nad dogodkom. Tragedija, ki je po navedbah lokalnih virov povzročila kaos in paniko nepredstavljivih razsežnosti, velja za eno najhujših nesreč v tem delu Švice v zadnjih desetletjih. Reševalne ekipe so se vso noč spopadale z ognjem in poskušale pomagati ujetim v objektu. Dos Santos, ki bi se moral po novoletnih praznikih vrniti na klubske treninge, je utrpel hude opekline in se trenutno zdravi v bolnišnici. Njegovo zdravstveno stanje ostaja resno, medtem ko preiskovalci še ugotavljajo vzrok za izbruh uničujočega ognja.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Vremenska fronta je danes zajela širše območje Balkana, kar je povzročilo nestabilne vremenske razmere v Hrvaški in Črni gori. Na Hrvaškem je bilo prevladujoče oblačno s padavinami, pri čemer so na severnem Jadranu zabeležili obilno deževje, v Dalmaciji pa nevihte z grmenjem. V najvišjih predelih Gorskega kotarja je dež prešel v susnežico in sneg, kar je povzročilo prve zimske razmere v letošnji sezoni. V Črni gori so prvi sneg zabeležili celo v prestolnici Podgorica, kjer je sneženje v dopoldanskih urah kasneje prešlo v dež. Črnogorski zavod za hidrometeorologijo in seizmologijo je poročal o zmernih do močnih sunkih južnega vetra, medtem ko so se temperature v notranjosti države spustile do pet stopinj Celzija pod ničlo. Napovedi za prihodnji teden kažejo na nadaljnje ohladitve, sneg pa se pričakuje tudi v nižjih predelih ob jadranski obali, vključno z Reko.