Združene države Amerike so v bliskoviti in obsežni vojaški operaciji, poimenovani Absolute Resolve, v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriške elitne enote Delta Force in obveščevalna služba CIA so operacijo izvedle v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so uporabile letalsko podporo in kibernetske napade za ohromitev venezuelske obrambe. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bila operacija "briljantna", Maduro pa je bil z vojaško ladjo USS Iwo Jima in kasneje z letalom prepeljan v zvezni pripor v Brooklynu v New Yorku. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in njegovi soprogi uničilo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v ZDA ter nezakonitega posedovanja orožja. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo do zagotovitve varne tranzicije oblasti, ob tem pa je poudaril namen vstopa ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelske energetske infrastrukture. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala mešano; medtem ko nekateri opozicijski voditelji in venezuelska diaspora proslavljajo konec Madurovega režima, države, kot sta Kitajska in Rusija, ter Združeni narodi opozarjajo na nevaren precedens in kršitev suverenosti države. Poročila navajajo, da je bilo v spopadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti, razmere v državi pa ostajajo izjemno napete in negotove.

Kitajska je v uradnem odzivu ostro obsodila nedavne ukrepe Združenih držav Amerike proti Venezueli, ki so vključevali aretacijo predsednika Nicolása Madura. Peking je te poteze označil za »hegemonističen napad« in zahteval njegovo takojšnjo izpustitev, pri čemer je poudaril, da je bil Maduro izvoljen po demokratični poti. Kitajsko zunanje ministrstvo je ob tem opozorilo, da enostranska dejanja Washingtona resno ogrožajo mednarodni pravni red in suverenost neodvisnih držav. Kitajski predsednik Xi Jinping je izpostavil, da se svet trenutno nahaja v obdobju velike nestabilnosti, pri čemer so po njegovih besedah prav nasilniška dejanja tista, ki rušijo stabilnost svetovnega reda. Kitajska, ki velja za ključno politično in gospodarsko zaveznico Venezuele, je poudarila, da ne bo molčala ob kršitvah mednarodnega prava. Diplomatski odnosi med Pekingom in Washingtonom se zaradi tega dogodka dodatno zaostrujejo, kar vpliva na globalno ravnovesje moči.

Združene države Amerike so po uspešno izvedeni vojaški operaciji Absolute Resolve, v kateri so v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, napovedale vzpostavitev začasne ameriške uprave nad državo. Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci potrdil, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Venezuelo in v kratkem imenovale upravitelje. Med kandidati za ključne vloge se omenja državni sekretar Marco Rubio, kar je z javno podporo na družbenem omrežju X pospremil tudi tehnološki milijarder Elon Musk. Po poročanju ameriških medijev je Trumpa k hitremu ukrepanju spodbudilo Madurovo kljubovanje decembrskemu ultimatumu in provokativno javno nastopanje. Medtem ko je bila oblast v Venezueli formalno prenesena na podpredsednico Delcy Rodriguez, ZDA vztrajajo pri lastnem načrtu stabilizacije države. Nicolás Maduro se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer naj bi se v ponedeljek pojavil pred sodiščem zaradi obtožb, povezanih z narkoterorizmom. Operacija, ki je zahtevala najmanj 40 žrtev, je sprožila ostre odzive mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske, ki zahteva takojšnjo izpustitev Madura. Varnostni svet Združenih narodov se bo glede nastale krize sestal v ponedeljek, medtem ko ameriška diplomacija pod vodstvom Marca Rubia trdi, da državi nista v vojnem stanju.

Donald Trump je izjavil, da ne verjame ruskim trditvam o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina. Povedal je, da ameriški uradniki niso našli dokazov, ki bi podpirali rusko različico dogodkov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za New York Post razjasnil svojo strategijo glede prihodnosti Venezuele po zajetju predsednika Nicolása Madura. Trump je poudaril, da namestitev ameriških sil za namen neposrednega upravljanja države ne bo potrebna, če bo podpredsednica Delcy Rodríguez v obdobju demokratične tranzicije sodelovala in izpolnjevala zahteve Washingtona. Čeprav je Trump sprva napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale državo, je kasneje pojasnil, da so s podpredsednico že vzpostavili stike in da ona razume resnost situacije. Medtem ko je Maduro v zveznem priporu v New Yorku, se Trumpova administracija osredotoča na zagotavljanje stabilnosti brez širjenja konflikta na sosednje države. Predsednik je izključil možnost vojaškega posredovanja proti Kubi, saj verjame, da bo otok zaradi prekinitve finančne in energetske podpore iz Caracasa propadel sam od sebe. V Združenih državah Amerike medtem potekajo deljeni odzivi na vojaško operacijo; medtem ko venezuelski izseljenci slavijo padec režima, so v New Yorku, Los Angelesu in Washingtonu izbruhnili protesti proti ameriškemu vojaškemu posredovanju.

Donald Trump je po zajetju Nicolása Madura stopnjeval retoriko in zagrozil z vojaškim posredovanjem proti Kolumbiji. Dejal je, da je Kolumbija 'zelo bolna' in jo vodi 'bolnik', pri čemer mu je ideja o intervenciji 'dobro zvenela'.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno in bliskovito vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile par zajele v njunih zasebnih prostorih znotraj močno varovane rezidence. Operacija se je začela s koordiniranimi zračnimi napadi na ključne vojaške in komunikacijske točke po vsej državi, kar je povzročilo obsežne izpade električne energije in paralizo venezuelskega obrambnega sistema. Po zajetju so Madura prepeljali na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder je bil s helikopterjem in kasneje z letalom prepeljan v New York. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo omogočen varen in pravičen prehod oblasti. Napovedal je neposredno vključevanje ameriških naftnih podjetij v obnovo venezuelske energetske infrastrukture, s čimer bi državi ponovno zagotovili gospodarsko stabilnost. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da sta Maduro in njegova soproga obtožena narkoterorizma, pranja denarja in trgovine z drogami. Maduro je trenutno zaprt v zveznem priporu v Brooklynu in bo v ponedeljek stopil pred zveznega sodnika na Manhattnu. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za nezakonit napad na suverenost države.

Ameriške elitne enote Delta Force so v noči na soboto izvedle obsežen vojaški vdor v Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da so Madura že prepeljali v New York, kjer se bo spopadel z obtožbami narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Po poročanju virov so ameriške sile ob vdoru v prestolnico Caracas izvedle zračne napade na vojaške objekte, pri čemer naj bi po podatkih venezuelskih oblasti umrlo najmanj 40 ljudi. Trump je v izjavah za javnost poudaril, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile stabilen prehod oblasti. Napovedal je tudi aktivno vključevanje ameriških naftnih družb v sanacijo tamkajšnje naftne infrastrukture. Medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, je Trump že izrazil opozorilo, da bo morala nova voditeljica sodelovati z Washingtonom, sicer jo čaka podobna usoda kot Madura. Mednarodna skupnost je na dogodke reagirala deljeno; medtem ko so nekatere sosednje države in opozicija operacijo pozdravile, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi opozorili na kršenje mednarodnega prava in nevaren precedens.

Hrvoje Petrač in njegova sinova Novica in Nikola Petrač ter Saša Pozder so priznali krivdo v aferi Beroš in se na zagrebškem Županijskem sodišču dogovorili z Uskokom o blažjih kaznih. Hrvoje Petrač je bil obsojen na tri leta in devet mesecev zapora ter denarno kazen 300.000 evrov. Postopek za ostale obtožence v aferi Beroš se bo nadaljeval novembra.

V Poreču je prišlo do incidenta, v katerem je 40-letnik z orožjem ustavljal avtomobile. Eden od voznikov ga je pri tem povozil. Policija je sporočila, da nad 40-letnikom poteka kriminalistična preiskava, da bi ugotovili vse okoliščine dogodka. Odvzeli so mu orožje kategorije D, namenjeno za airsoft.

Dajana Radošljević, 30-letna podjetnica iz Bosne in Hercegovine, bo izgnana iz Hrvaške po tem, ko je fizično napadla voznika ZET-ovega tramvaja v Zagrebu in z vozilom Range Rover blokirala tramvajsko progo. Policijska uprava zagrebška je sporočila, da je bil po končanem prekrškovnem postopku proti njej izveden še upravni postopek, v katerem je bila sprejeta odločitev o njenem izgonu. Policija jo ocenjuje kot nevarnost za javni red.

V Slavonskem Brodu so v reki Savi našli truplo ženske. Policija je sprožila preiskavo za ugotavljanje njene identitete in vseh okoliščin dogodka. Podrobnosti o vzroku smrti in drugih informacijah zaenkrat še niso znane.

Kosovska policija je med preiskavami na treh lokacijah v Prištini in Kosovem Polju zasegla avtomatsko puško kalašnjikov, pištole, nože, denar, srbski potni list in strelivo. Preiskave so bile izvedene na podlagi suma o nezakonitih dejavnostih.

Hrvaška policija je javnost pozvala k pomoči pri iskanju 12-letne Lare Burić in 15-letnega Antonia Benata, ki sta izginila na silvestrovo v Kaštel Lukšiću. Policija še naprej išče pogrešana mladoletnika.

V Dubrovniku je 28-letni motociklist umrl v prometni nesreči na obali Stjepana Radića. Po podatkih policije je trčil v pešca, kovinsko klop in palmo, nato pa padel z motorjem na rivo. Kljub zdravniški pomoči je v bolnišnici umrl.

Hrvaška policija je sprožila obsežno iskalno akcijo za dvema pogrešanima mladoletnikoma iz Kaštel Lukšića, ki sta bila nazadnje videni na silvestrovo, 31. decembra 2025. Po navedbah splitsko-dalmatinske policijske uprave gre za 12-letno Laro Burić in 15-letnega Antonia Benata. Od njunega izginotja na zadnji dan preteklega leta se je za njima izgubila vsaka sled, zato so oblasti javnost zaprosile za kakršne koli informacije, ki bi lahko pomagale pri njunem izsleditvijo. Lara Burić je visoka približno 158 centimetrov, ima rjave lase, zelene oči in ovalen obraz. V času izginotja je bila oblečena v črne hlače in črno jopico. Podrobnosti o oblačilih 15-letnega Antonia Benata niso v celoti navedene, vendar policija poudarja, da sta oba izginila istočasno na istem območju. Intenzivna iskalna akcija poteka na širšem območju Kaštelov, policija pa poziva vse državljane, ki bi karkoli vedeli o njunem gibanju ali trenutni lokaciji, da to nemudoma sporočijo najbližji policijski postaji.

V prvem žrebanju igre Eurojackpot v novem letu je bil izžreban glavni dobitek 5+2, ki je srečnemu dobitniku na Finskem prinesel 74.104.783,60 evra. Izžrebane številke so bile 10, 15, 29, 34, 38 ter dodatni številki 2 in 9. Po poročanju Hrvaške loterije se bo naslednje žrebanje odvilo v torek, 6. januarja, ko bo glavni dobitek znova znašal zajamčenih 10 milijonov evrov. Medtem ko je glavna nagrada odšla na sever Evrope, so bili dobitki zabeleženi tudi v regiji. Na Hrvaškem je najvišji dobitek pripadel igralcu v kategoriji 4+2, ki je prejel 4.117,40 evra. Skupno je bilo na Hrvaškem v tem krogu zabeleženih več kot 15.000 različnih dobitkov, vendar nihče izmed lokalnih igralcev ni uganil vseh številk, potrebnih za glavni dobitek. Igra Eurojackpot ostaja ena najbolj priljubljenih oblik iger na srečo v Evropi, saj združuje igralce iz več kot 18 držav.

Najnovejša analiza nemškega ekonomskega inštituta IW je razkrila, da indijski državljani, zaposleni v Nemčiji, v povprečju prejemajo najvišje plače med vsemi etničnimi skupinami v državi. Medialna bruto mesečna plača za Indijce je v letu 2024 znašala 5.393 evrov, s čimer so prehiteli tako tuje kot domače delavce. Visoki zaslužki so v veliki meri posledica dejstva, da indijski strokovnjaki v Nemčiji večinoma zasedajo visoko kvalificirana delovna mesta v sektorjih informacijske tehnologije in inženiringa. Na lestvici najvišjih prejemkov Indijcem sledijo državljani Avstrije s 5.322 evri, Američani s 5.307 evri in Irci s 5.233 evri bruto mesečno. Nemški zaposleni so se z medialnim bruto prihodkom 4.177 evrov uvrstili znatno nižje. Podatki kažejo na izrazito selektivnost nemškega trga dela, ki privablja vrhunske strokovnjake iz tujine, kar se odraža v statistiki povprečnih zaslužkov posameznih narodnosti.

Hrvaški zdravstveni delavci so z začetkom leta 2026 uradno uvedli globalno pobudo Suhi januar (Dry January), ki prebivalce spodbuja k popolni odpovedi alkoholu v prvem mesecu leta. Namen akcije je ozaveščanje o škodljivih vplivih uživanja alkoholnih pijač na telo in zagotavljanje potrebnega premora organizmu po prazničnem obdobju, ko je poraba alkohola običajno povečana. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za prostovoljno odločitev posameznikov, ki lahko pomembno prispeva k izboljšanju splošnega javnega zdravja v državi. Pobuda, ki je v svetu že uveljavljena, se v Hrvaški izvaja s ciljem zmanjšanja dolgoročnih zdravstvenih tveganj in spodbujanja bolj zdravih življenjskih navad. Zdravniki opozarjajo, da je alkohol eden glavnih dejavnikov tveganja za številne kronične bolezni, zato bi moral biti takšen premor le prvi korak k zmernejšemu uživanju alkohola skozi celo leto. Akcija je bila ob uradnem začetku leta 2026 sprejeta z veliko mero pozornosti v javnosti in medijih.

V reškem kliničnem centru na Sušaku so le minuto po polnoči v novo leto 2026 pozdravili prvo novorojenko. Deklica z imenom Nikol, ki jo je povila Ana Dragičević, je ob rojstvu tehtala 2870 gramov in bila dolga 49 centimetrov. Dogodek je v lokalni skupnosti sprožil veliko veselja, saj gre za prvi porod v novem bolnišničnem kompleksu v letošnjem letu. Novorojenčica in mati se po navedbah osebja počutita dobro. Rojstvo prvega otroka v letu je v regiji tradicionalno pospremljeno z medijsko pozornostjo in obiskom lokalnih predstavnikov, kar poudarja pomen novih demografskih prirastkov za mesto Reka in širšo okolico. Nikol je tako postala simbol upanja in novega začetka za prebivalce hrvaškega obmorskega mesta v letu 2026.

Prve minute leta 2026 so na Hrvaškem zaznamovala rojstva treh otrok, ki so se rodili skoraj istočasno v različnih delih države. Prva deklica se je rodila točno ob polnoči v Šibeniku, srečni oče pa je postal znani hrvaški pevec Marko Škugor. Le minuto za njo sta na svet prijokala še dva otroka v Varaždinu in na Reki, kar je v javnosti sprožilo val veselja ob simboličnem začetku novega leta. V Varaždinu se je staršem razveselil deček Vid, medtem ko se je na Reki rodila deklica Nikol. Ta nenavaden niz rojstev v prvih dveh minutah novega leta so hrvaški mediji označili za pravo »tekmo« življenja. Vse tri družine so prejele številne čestitke, dogodek pa velja za pozitiven in optimističen vstop v leto 2026, ki v ospredje postavlja nove generacije in demografski razvoj sosednje države.

V svetovno znanem marijanskem romarskem središču Medžugorje se je na prehodu v leto 2026 zbralo več tisoč vernikov iz številnih držav. Romarji, ki so v Bosno in Hercegovino prispeli v organiziranih skupinah, so novo leto obeležili na duhoven način, kar predstavlja precejšen odklon od običajnih praznovanj na mestnih trgih. Osrednji del programa je obsegal molitveno bdenje in polnočno liturgijo, ki sta privabila vernike vseh generacij. Dogodek v Medžugorju potrjuje status kraja kot enega ključnih verskih središč v regiji, ki kljub pomanjkanju uradnega statusa svetišča s strani Vatikana še naprej privablja množice ljudi. Verniki so se v molitvi posvetili miru in osebnim prošnjam, organizatorji pa so poskrbeli za voden program, ki se je začel že v večernih urah in stopnjeval do polnočnega vrhunca v cerkvi sv. Jakoba.

Prebivalci pacifiških otoških držav Samoa in Kiribati so kot prvi na svetu ob 11. uri po srednjeevropskem času vstopili v novo leto 2026. Praznovanja na teh otokih, zlasti na atolu Kiritimati, so potekala v sproščenem vzdušju na plažah. Uro kasneje se je novega leta z razkošnimi ognjemeti in javnimi praznovanji razveselila tudi Nova Zelandija, kjer so osrednje prireditve potekale v Aucklandu in Wellingtonu. Kot naslednji so na vrsti prebivalci nekaterih delov Avstralije, zatem pa se bodo praznovanja postopoma selila proti Aziji in Evropi. Svetovni doček novega leta spremljajo strogi časovni premiki, ki so posledica mednarodne datumske meje. Medtem ko so nekatere pacifiške nacije že začele leto 2026, bodo nekatere ameriške posesti v Tihem oceanu, kot so Ameriška Samoa, Havaji in otok Howland, med zadnjimi, ki bodo prestopili prag novega koledarskega leta. Dogodek obeležuje začetek globalnega niza praznovanj, ki bodo trajala celih 26 ur, dokler celoten svet ne vstopi v novo leto.

Klinični bolnišnični center (KBC) Reka je s 29. decembrom uvedel popolno prepoved obiskov na vseh oddelkih, zavodih in klinikah. Odločitev je sprejela komisija za bolnišnične okužbe zaradi strmega naraščanja števila primerov gripe med prebivalstvom. Reka se je tako pridružila KBC Osijek, ki je podoben ukrep sprejel že prej, medtem ko v splošni bolnišnici v Pulju še naprej izvajajo poostrene epidemiološke ukrepe, primerljive s tistimi iz časa pandemije covida-19. Direktor reškega kliničnega centra Alen Ružić je pojasnil, da so obiski začasno ukinjeni na vseh bolnišničnih lokacijah, vendar so v izjemnih in upravičenih situacijah mogoča odstopanja, o katerih odločajo vodje posameznih oddelkov. Ukrep je namenjen zaščiti hospitaliziranih bolnikov in osebja pred širjenjem virusnih okužb, ki so v tem prazničnem obdobju močno obremenile hrvaški zdravstveni sistem.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Poljsko veleposlaništvo v Minsku je izdalo nujen poziv poljskim državljanom v Belorusiji, naj nemudoma zapustijo državo z vsemi razpoložljivimi komercialnimi in zasebnimi sredstvi. Razlog za poziv je možnost ponovnega zaprtja meja in druge nepredvidene okoliščine.

Japonska razmišlja o pridružitvi evropski koaliciji za podporo ukrajinskemu bojevanju z droni proti Rusiji. Evropska komisija je v Bruslju razpravljala o izgradnji 'zidu z dronovi' za zaščito vzhodnega dela Evropske unije pred rusko grožnjo. Države, vključno z Dansko, Finsko in Poljsko, se bodo udeležile vrha z Ukrajino, kjer bodo razpravljale o načrtih za 'temelj verodostojne obrambe'.

V izraelskem zračnem napadu na jemensko prestolnico Sana je bil ubit Ahmed Galeb el Rahavi, premier gibanja Huti Ansar Alah. Informacijo je potrdil vir blizu njegove družine.

Danska se sooča s tretjo opozorilno situacijo zaradi dronov v enem tednu. Poleg Aalborga so drone opazili tudi nad letališči v Esbjergu in Sonderborgu ter vojaško bazo Skrydstrup. Zaradi ponovnega pojava dronov je bil zračni prostor nad letališčem Aalborg v noči na petek ponovno zaprt za eno uro. Emmanuel Macron je zagotovil, da je Francija pripravljena prispevati k varnosti Danske.

Ruske izgube v vojni proti Ukrajini so po podatkih Mediazone dosegle 132.600 potrjenih mrtvih do 26. septembra. Ukrajina je z droni napadla rafinerijo v južni Rusiji, s čimer naj bi Rusija izgubila četrtino svoje zmogljivosti predelave nafte. Rusija je prav tako v Moldaviji rekrutirala pravoslavne duhovnike za vplivanje na volivce, pri čemer jim je plačala pelerinaje v Moskvo in ponudila denarne kartice.

Ruske sile so obkolile ukrajinsko mesto Kupjansk, ključno obrambno središče. Ukrajinska vojska je izvedla uspešen napad na rusko železniško infrastrukturo, kar je povzročilo motnje v logistiki. Evropska unija je uradno poklicala ruskega predstavnika zaradi ruskega napada na Kijev, v katerem je bila poškodovana zgradba delegacije EU. NATO in Ukrajina sodelujeta pri razvoju obrambnih sistemov proti ruskim drsečim bombam in vodenim dronom. Rusija se sooča s pomanjkanjem bencina zaradi ukrajinskih napadov na rafinerije. Rusija trdi, da cilja samo vojaške cilje, škoda na civilnih objektih pa je posledica ukrajinske protizračne obrambe. Gradonačelnik Moskve ne želi spreminjati ukrajinskih imen ulic.

Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je v svojem oddaljenem nagovoru Združenim narodom obtožil Izrael za "vojne zločine" in "genocid" v Gazi. Slovenija je uvedla prepoved vstopa izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, po podobnem ukrepu julija, ki je bil usmerjen proti dvema izraelskima ministroma. Medtem je epizoda South Parka kritizirala Netanjahuja zaradi izkoriščanja antisemitizma v luči vojne v Gazi.

Med praznovanjem judovskega praznika Hanuke sta dva oborožena moška v Sydneyju na plaži Bondi streljala na množico. Ubitih je bilo najmanj 11 ljudi, več kot 40 pa je bilo ranjenih, med njimi tudi dva policista. Oblasti so napad označile za teroristično dejanje. Enega od strelcev je policija ubila.

Kantonalno sodišče v Bihaću je Mehemeda Vukalića obsodilo na 42 let zapora zaradi trojnega umora, ki se je avgusta lani zgodil v Sanskem Mostu. Prvostopenjska sodba ga bremeni umora v prostorih Gimnazije Sanski Most.

Brajan Volš je bil obsojen na dosmrtni zapor brez možnosti pogojnega izpusta zaradi umora svoje žene Ane Volš, ki je iz Beograda. Njeno truplo ni bilo nikoli najdeno. Obsojen je bil za umor prve stopnje.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Izraelski uradniki so potrdili, da so bili posmrtni ostanki Hadarja Goldina, častnika, ubitega med vojno v Gazi leta 2014, vrnjeni v Izrael. Združene države so prevzele vodilno vlogo v operacijah za prekinitev ognja v Gazi, zaradi česar je Izrael potisnjen na stranski tir v Civilno-vojaškem koordinacijskem centru (CMCC) v Kiryat Gatu. Združeni arabski emirati verjetno ne bodo sodelovali v stabilizacijskih silah v Gazi.

V Herceg Novem so aretirali Nikolo Ivovića, ki je bil obsojen na 17 let in 6 mesecev zapora zaradi umora Stefana Šarovića leta 2019. Prav tako so v Bijelom Polju aretirali tri osebe, med njimi S.H., ki ga čaka dve leti zapora zaradi nasilništva in hudih telesnih poškodb.

Po izraelskih napadih na območje Gaze je umrlo najmanj 33 ljudi, agencija za civilno zaščito Gaze pa poroča o najmanj 50 smrtnih žrtvah, vključno z 22 otroki, in okoli 200 ranjenih. Izraelski premier Netanjahu je ukazal nujne napade na območje Gaze po obtožbah Hamasa o kršitvi premirja. Izraelska vojska trdi, da nadaljuje z izvajanjem sporazuma o prekinitvi ognja.

Frédéric Péchier je bil obsojen na dosmrtni zapor s 22 leti obvezne zaporne kazni zaradi zastrupitev 30 pacientov, od katerih jih je 12 umrlo. Obsojeni anestezist je napovedal pritožbo na odločitev sodišča.

V 88. letu starosti je v petak, 2. januarja 2026, v Zagrebu umrl priznani hrvaški zgodovinar in akademik Nikša Stančić. O njegovi smrti je javnost obvestila Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (HAZU), katere redni član je bil. Stančić se je rodil leta 1938 v Starem Gradu na otoku Hvaru, svojo akademsko pot pa je posvetil raziskovanju hrvaške zgodovine, pri čemer je veljal za enega največjih strokovnjakov na svojem področju. Svojo izobraževalno pot je začel v Splitu, nato pa leta 1964 diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti v Zagrebu, kjer je leta 1979 tudi doktoriral. Kot profesor je svoje znanje predajal številnim generacijam študentov v Zagrebu in Splitu, deloval pa je tudi kot zunanji urednik pri različnih založbah. Njegovo delo je ključno za razumevanje hrvaškega narodnega preporoda in družbenih procesov v 19. stoletju, s čimer je pustil neizbrisen pečat v hrvaškem zgodovinopisju.

Dunajska filharmonija je 1. januarja v dvorani Musikverein izvedla svoj tradicionalni novoletni koncert, ki ga vsako leto prek radia, televizije in pretočnih platform spremljajo gledalci v približno 150 državah. Letošnji dogodek je zaznamoval nastop kanadskega pianista in dirigenta Krystiana Bezuidenhouta, ki je sploh prvič vodil ta sloviti orkester. V ospredju programa so bila, kot je v navadi, dela družine Strauss in njihovih sodobnikov, vendar je dirigent s svojo energijo in sproščenostjo poskrbel za nepozaben nastop, ki je hitro postal viralen na družbenih omrežjih. Obiskovalci v zlati dvorani in gledalci pred zasloni so bili priča prizorom, ki so za tovrstne protokolarne dogodke nenavadni. Bezuidenhout je med dirigiranjem pokazal izjemno mero navdušenja, kar je spodbudilo številne goste v dvorani, da so s svojimi mobilnimi telefoni posneli utrinke nastopa. Kljub sproščenemu vzdušju je koncert ohranil visoko umetniško raven, po kateri slovijo dunajski glasbeniki. Dogodek ostaja eden najpomembnejših kulturnih mejnikov na začetku leta, ki združuje ljubitelje klasične glasbe po vsem svetu in hkrati promovira avstrijsko prestolnico kot svetovno glasbeno središče.

Hrvatski radio (HRT) je ob praznovanju svoje 100-letnice delovanja postavil nov Guinnessov svetovni rekord v kategoriji radijskega maratona z največjim številom voditeljev. V zgodovinskem radijskem dogodku so sodelovali voditelji z vseh dvanajstih radijskih postaj v okviru sistema HRT, ki so se v etru neprekinjeno izmenjevali vsakih 15 minut. To je bilo prvič, da se je celoten radijski sistem hrvaške nacionalne radiotelevizije združil v enotnem, neprekinjenem programu. Dogodek, ki je potekal na Drugem programu Hrvatskega radia, je izpolnil vse stroge pogoje za vpis v knjigo rekordov pod uradnim nazivom 'Most hosts in radio talk show relay'. Dosežek ne predstavlja le simboličnega praznovanja častitljive obletnice ustanovitve radia, temveč tudi tehnično in organizacijsko koordinacijo med regionalnimi in nacionalnimi postajami. S tem dejanjem se je hrvaški javni servis vpisal v svetovno radijsko zgodovino, hkrati pa je poudaril pomen radia kot medija v sodobnem času.

Prebivalci po vsem svetu so s praznovanji na prostem, koncerti in tradicionalnimi ognjemeti obeležili prehod v leto 2026. Praznovanja so se pričela v pacifiških otoških državah in se prek avstralskega Sydneyja ter azijskih metropol nadaljevala proti Evropi in ameriški celini. Množice so se zbrale na mestnih trgih v različnih časovnih pasovih, da bi se poslovile od leta 2025, ki so ga mnogi označili za polnega izzivov. Dogodki so minili v znamenju optimizma in želja po mirnejšem ter srečnejšem novem letu. V številnih prestolnicah so organizatorji pripravili svetlobne spektakle, ki so v središča mest privabili na desettisoče ljudi. Kljub varnostnim ukrepom v nekaterih večjih mestih so praznovanja po prvih poročilih minila mirno in brez večjih izgredov, kar je ljudem omogočilo sproščeno druženje ob vstopu v novo koledarsko obdobje.

Novi album o prigodah galskega junaka Asterixa z naslovom 'Asterix v Luzitaniji' je v Franciji dosegel izjemen prodajni uspeh. Od izida 23. oktobra so prodali več kot 1,65 milijona izvodov, kar predstavlja najuspešnejši začetek prodaje tega stripa v zadnjih dveh desetletjih. Izdajatelj je v sredo potrdil, da je zanimanje bralcev preseglo pričakovanja, s čimer se kultna serija ponovno potrjuje kot eden najpomembnejših stebrov evropske popularne kulture. Strip, ki opisuje potovanje Asterixa in Obelixa v antično Luzitanijo, je hitro zasedel vrhove prodajnih lestvic. Uspeh novega zvezka nakazuje na trajnostno priljubljenost likov, ki sta jih pred desetletji ustvarila René Goscinny in Albert Uderzo. Visoke številke prodaje so pomemben kazalnik za založniški trg, saj stripovska industrija v Franciji ostaja ena najmočnejših na svetu, leto 2025 pa naj bi po napovedih založnika prineslo še dodatno rast zanimanja za tovrstno literaturo.

V starosti 94 let je umrl Mate Meštrović, ugleden hrvaško-ameriški novinar, zgodovinar, politolog in nekdanji diplomat. Meštrović, ki je bil sin svetovno znanega kiparja Ivana Meštrovića, je večji del življenja preživel v emigraciji v Združenih državah Amerike, kjer je deloval kot profesor in novinar za ugledne medije, med drugim za revijo Time. Njegovo delo je bilo ključno pri ohranjanju hrvaške politične misli v tujini, saj se je aktivno zavzemal za neodvisnost Hrvaške in demokratične procese. Po vrnitvi v domovino v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je aktivno vstopil v hrvaško politiko in diplomacijo. Bil je poslanec v hrvaškem saboru ter veleposlanik v Bolgariji. Hrvaški premier Andrej Plenković je ob njegovi smrti družini izrazil sožalje in poudaril, da bo Meštrović ostal zapisan v zgodovini kot človek, ki je s svojim intelektualnim in političnim delovanjem v emigraciji odločilno prispeval k mednarodni prepoznavnosti hrvaških teženj po samostojnosti. Njegov prispevek k hrvaški kulturi in znanosti ostaja neizbrisan, saj je bil tudi vnet zagovornik ohranjanja očetove umetniške dediščine.

V 96. letu starosti je po krajši bolezni umrl Mate Meštrović, ugleden hrvaško-ameriški diplomat, zgodovinar, novinar in politični aktivist. Meštrović, ki je bil v širši javnosti prepoznan tudi kot sin svetovno znanega kiparja Ivana Meštrovića, je pustil neizbrisan pečat v hrvaškem boju za neodvisnost in mednarodno priznanje. Rodil se je v Zagrebu, a je večji del življenja preživel v Združenih državah Amerike, kjer se je uveljavil kot univerzitetni profesor in publicist. Bil je dejaven član hrvaške diaspore in eden ključnih zagovornikov hrvaških interesov v tujini v času razpada Jugoslavije. Po vrnitvi v domovino je med letoma 1993 in 1997 deloval kot poslanec v hrvaškem saboru, opravljal pa je tudi pomembne diplomatske dolžnosti. Njegova smrt pomeni izgubo pomembne osebnosti, ki je povezovala hrvaško kulturo, akademsko sfero in politično diplomacijo prejšnjega stoletja.

Zagrebški župan Tomislav Tomašević je v sredo sporočil, da v kazenski ovadbi, ki jo je proti njemu vložil pevec Marko Perković Thompson, ne vidi nobene podlage za kazensko odgovornost. Tomašević, ki je tudi vidni član stranke Možemo!, je poudaril, da je v celotnem postopku ravnal v skladu z zakonom in da mestu Zagreb ni bila povzročena nobena finančna škoda. Spor med županom in glasbenikom se je zaostril zaradi načrtovanega koncerta v zagrebški Areni, ki bi se moral odviti konec decembra. Župan je v svojem nagovoru javnosti pojasnil, da so bile vse odločitve mestne uprave sprejete na podlagi veljavnih predpisov. Thompsonove očitke o politični motiviranosti prepovedi nastopa je zavrnil kot neutemeljene. Tomašević je ob tem nakazal, da bo mesto vztrajalo pri svojih odločitvah glede uporabe javnih prostorov za dogodke, ki po mnenju mestne oblasti ne ustrezajo standardom ali povzročajo varnostna tveganja. Gre za nadaljevanje dolgotrajnih napetosti med liberalno zagrebško oblastjo in podporniki desničarskega glasbenika.

Hrvaški državni hidrometeorološki zavod (DHMZ) je izdal izredno opozorilo zaradi prihoda izrazitega hladnega vala, ki bo do četrtka, 8. januarja 2026, zajel celotno državo. V notranjosti Hrvaške pričakujejo močno sneženje, pri čemer bi lahko v višjih legah zapadlo do pol metra snega, snežne padavine pa naj bi vztrajale več dni. Razmere bo dodatno poslabšal močan veter, ki bo v notranjosti povzročal snežne zamete in mečavo, kar bo močno oviralo cestni promet. Na Jadranu so vremenoslovci napovedali orkansko burjo, medtem ko bo v Dalmaciji pihal močan jugo. Obilne padavine na jugu države bi lahko povzročile lokalne hudourniške in urbane poplave. Zaradi kombinacije ekstremnega mraza, močnega vetra in snega so pristojne službe prebivalce pozvale k previdnosti in zaščiti premoženja, saj se pričakujejo resne motnje v oskrbi in prometni infrastrukturi. Gre za enega najmočnejših vremenskih sistemov v zadnjem obdobju, ki bo neposredno vplival na varnost državljanov.

Evropa je vstopila v eno najostrejših zimskih obdobij letošnje sezone, saj so se atmosferski vzorci ob začetku leta korenito spremenili. Po poročanju meteorološkega portala Severe Weather Europe hladni val, ki ga povzroča prodor zračne mase z Arktike, prinaša temperature krepko pod ledišče, ponekod celo do -40 stopinj Celzija. Strokovnjaki poudarjajo, da tovrstnega pojava niso zabeležili že dlje časa, saj projekcije kažejo na dolgotrajnejše obdobje ekstremnega mraza, ki bo trajalo bistveno dlje od običajnih januarskih ohladitev. Sprememba vremena prinaša tveganja za energetsko infrastrukturo in promet, saj arktični zrak prodira globoko v notranjost kontinenta. Meteorologi opozarjajo, da dogodek ni zgolj prehoden incident, temveč posledica širših premikov v polarnem vrtincu, kar bi lahko povzročilo ohladitve tudi v južnejših predelih Evrope. Prebivalce opozarjajo na pripravo na ekstremne razmere, ki bodo vplivale na vsakodnevno življenje v prihodnjih tednih.

V večjem delu hrvaške notranjosti in v gorskih predelih je ponoči začelo obilno snežiti, kar je povzročilo resne težave v cestnem prometu. Zaradi prometne nesreče je hrvaški avtoklub (HAK) v ponedeljek zjutraj zaprl odsek avtoceste A1 med vozliščema Rovanjska in Sveti Rok v smeri proti Zagrebu. Snežne razmere so v Liki in Gorskem kotarju povsem onemogočile promet za tovorna vozila s priklopniki in vlačilce, ki trenutno nimajo proste poti iz Dalmacije proti notranjosti države. Snežne padavine so zajele tudi glavno mesto Zagreb, ekipe zimskih služb pa so na terenu in posipavajo cestišča. Prometne razmere ostajajo zaostrene, saj vremenoslovci napovedujejo, da bo sneženje v nekaterih delih države vztrajalo več dni. Voznike opozarjajo na obvezno zimsko opremo in prilagoditev hitrosti vožnje, saj so cestišča kljub pluženju spolzka, vidljivost pa je na določenih odsekih zmanjšana. Gre za prvo večje snežno neurje v letošnji sezoni, ki je neposredno vplivalo na ključne prometne povezave med obalo in celino.

Hrvaško je v nedeljo zajelo izrazito poslabšanje vremena s sneženjem, ki je pobelilo ceste v Liki, Gorskem kotarju, osrednjem delu države in Slavoniji. Po podatkih Hrvaškega avtokluba (HAK) so avtoceste skozi Slavonijo in Liko prekrite s snežno odejo, razmere pa dodatno otežuje intenzivno padanje snega, ki se nadaljuje čez dan. Zaradi nizkih temperatur so vozišča v večjem delu države mokra in spolzka, ponekod pa obstaja tudi velika nevarnost poledice, zato so na terenu številne ekipe za čiščenje in posipavanje cest. Poleg snežnih padavin prometne težave povzroča tudi močan veter v priobalnih območjih. Zaradi močnih sunkov burje so bili uvedeni omejitveni ukrepi za določene skupine vozil na Jadranski magistrali (DC8). HAK poziva vse voznike, naj hitrost in način vožnje prilagodijo trenutnim razmeram na vozišču ter vzdržujejo varnostno razdaljo. Snežna odeja je nastala tudi na območju predora Sveti Rok, kar dodatno upočasnjuje promet med notranjostjo in obalo.

Hrvaški avtoklub (HAK) je v soboto zvečer izdal opozorilo o nevarnih voznih razmerah po celotni državi, kjer so cestišča zaradi padavin mokra in spolzka. Zaradi nizkih temperatur se vozniki v notranjosti države spopadajo z nevarnostjo poledice, medtem ko so v gorskih predelih in ob jadranski magistrali pogosti odroni kamenja na vozišče. Poleg cestnih težav je slabo vreme povzročilo tudi prekinitve v pomorskem prometu, saj so nekatere brodske in katamaranske linije ostale v pristaniščih. Strokovnjaki HAK svetujejo voznikom, naj hitrost in način vožnje prilagodijo trenutnim razmeram na cesti ter vzdržujejo varnostno razdaljo med vozili. Posebna previdnost je potrebna na mostovih in viaduktih, kjer je nevarnost zaledenitve največja. Območja z gosto meglo dodatno zmanjšujejo vidljivost, kar v kombinaciji z mokrimi cestišči predstavlja visoko tveganje za prometne nesreče.

Hrvaški državni hidrometeorološki zavod (DHMZ) je za nedeljo, 4. januarja 2026, izdal vrsto opozoril zaradi napovedanih nevarnih vremenskih razmer, ki bodo zajele večji del države. V notranjosti Hrvaške meteorologi pričakujejo sneženje, medtem ko bodo obalna območja ob Jadranu pod vplivom obilnih padavin, neviht z grmenjem ter močnega vetra. Opozorila so bila izdana za osiješko, gospićko, reško, kninsko, splitsko in dubrovniško regijo, kjer lahko vremenske nevšečnosti povzročijo težave v prometu in pri oskrbi. Posebno nevarnost na severnem Jadranu predstavlja močan veter, v Dalmaciji pa se pripravljajo na intenzivne nalive, ki bi lahko povzročili lokalne poplave. Strokovnjaki opozarjajo prebivalce na previdnost, saj bodo razmere na cestah zahtevne, zlasti na prehodih med celinskim in obalnim delom države, kjer se bosta prepletala sneg in dež. Vremenska fronta je del širšega ciklonskega območja, ki se pomika čez regijo, kar sledi obdobju nestanovitnega vremena, ki je v preteklosti že povzročalo logistične težave v tem delu Evrope.

Vremenska fronta je danes zajela širše območje Balkana, kar je povzročilo nestabilne vremenske razmere v Hrvaški in Črni gori. Na Hrvaškem je bilo prevladujoče oblačno s padavinami, pri čemer so na severnem Jadranu zabeležili obilno deževje, v Dalmaciji pa nevihte z grmenjem. V najvišjih predelih Gorskega kotarja je dež prešel v susnežico in sneg, kar je povzročilo prve zimske razmere v letošnji sezoni. V Črni gori so prvi sneg zabeležili celo v prestolnici Podgorica, kjer je sneženje v dopoldanskih urah kasneje prešlo v dež. Črnogorski zavod za hidrometeorologijo in seizmologijo je poročal o zmernih do močnih sunkih južnega vetra, medtem ko so se temperature v notranjosti države spustile do pet stopinj Celzija pod ničlo. Napovedi za prihodnji teden kažejo na nadaljnje ohladitve, sneg pa se pričakuje tudi v nižjih predelih ob jadranski obali, vključno z Reko.

Močno sneženje na Poljskem je povzročilo hude zastoje na avtocesti med prestolnico Varšavo in baltskim pristaniščem Gdansk, kjer so se kolone vozil raztezale do 20 kilometrov. Po navedbah poljske policije je bilo več sto ljudi čez noč ujetih v svojih avtomobilih v ekstremno mrzlih in ledenih razmerah. Intervencijske službe so voznikom skušale pomagati s hrano in toplimi napitki, medtem ko so se plugi in ekipe za vzdrževanje cest spopadali z ogromnimi količinami snega. Prometni kolaps je nastal zaradi hitre akumulacije snežne odeje, ki je onemogočila prevoznost ključne prometne žile v državi. Policija je poročala, da so se razmere do jutranjih ur začele postopoma izboljševati, vendar je odstranjevanje posledic snežnega neurja trajalo več ur. Poškodovanih v incidentu po trenutnih podatkih ni bilo, so pa oblasti opozorile na nadaljnje nevarnosti zaradi nizkih temperatur in poledice na celotnem območju severne Poljske.

Švicarske oblasti so sporočile, da bodo skoraj polovico od 119 huje poškodovanih v katastrofalnem požaru v baru v smučarskem središču Crans-Montana zaradi resnosti njihovih poškodb premestili na zdravljenje v tujino. Švicarski zvezni urad za civilno zaščito je v soboto potrdil, da bodo do nedelje v tuje specializirane klinike prepeljali 50 pacientov, ki potrebujejo dolgotrajno in zahtevno oskrbo. Zdravniki v tamkajšnjih bolnišnicah poročajo o izjemno težkih poškodbah, ki so posledica tako ognja kot silovite eksplozije, ki je sledila začetnemu vžigu. Zdravstveno osebje v kantonu Valais je pojasnilo, da so morali številne žrtve že večkrat operirati, vendar so njihove potrebe po specializirani oskrbi na oddelkih za opekline presegle trenutne zmogljivosti švicarskega zdravstvenega sistema. Požar, ki je izbruhnil med novoletnim praznovanjem v priljubljenem lokalu, je po zadnjih podatkih zahteval približno 40 smrtnih žrtev, število poškodovanih pa ostaja visoko, pri čemer so mnogi v kritičnem stanju. Odločitev o premeščanju v tujino je bila sprejeta v okviru mednarodne solidarnosti in protokolov za nesreče večjih razsežnosti.

Priznani strokovnjak s področja kardiokirurgije je javnost opozoril na štiri specifične skupine živil, ki jih sam nikoli ne uživa, saj naj bi dolgoročno resno ogrožala srčno-žilni sistem in skrajševala pričakovano življenjsko dobo. Čeprav strokovnjaki pogosto poudarjajo zmernost kot ključno vodilo pri prehranjevanju, omenjeni zdravnik izpostavlja, da nekatere navade delujejo proti telesu tiho in vztrajno. Med najbolj kritičnimi dejavniki tveganja so predelana hrana in določene pijače, ki povzročajo nepotrebne obremenitve za srce. Zdravnik v svojih priporočilih poudarja, da se je določenim vrstam hrane najbolje popolnoma izogniti, namesto da bi jih le omejili. Njegov seznam vključuje živila, ki jih označuje za "počasno smrt" za srce, saj povzročajo kronična vnetja in poškodbe arterij. Poleg neustrezne prehrane je bil v okviru kardiovaskularnega zdravja izpostavljen tudi negativen vpliv kajenja, ki v kombinaciji s slabo prehrano še dodatno povečuje tveganje za usodne zaplete. Namen objave je ozaveščanje širše javnosti o pomenu preventivnih prehranskih odločitev za ohranjanje vitalnosti.

Hrvaško ministrstvo za zdravje je napovedalo ambiciozen načrt reorganizacije in vlaganj, ki naj bi do leta 2026 prinesel konkretne rezultate pri modernizaciji zdravstvenega sistema. Po navedbah ministrstva bodo ključni poudarki v prihodnjem obdobju temeljili na digitalizaciji storitev ter večji dostopnosti zdravstvene oskrbe za vse državljane, ne glede na njihovo geografsko lokacijo. Cilj načrtovanih ukrepov je skrajšanje čakalnih vrst in izboljšanje kakovosti obravnave pacientov, kar bi hrvaško zdravstvo približalo sodobnim evropskim standardom. Projekt vključuje močan cikel investicij v infrastrukturo in opremo, s čimer želi vlada zagotoviti dolgoročno vzdržnost sistema. Poleg tehnološkega napredka ministrstvo poudarja tudi pomen močnejše zaščite pravic pacientov in reorganizacijo dela v javnih zdravstvenih zavodih. Čeprav so napovedi usmerjene v leto 2026, uradniki zagotavljajo, da se bodo procesi posodabljanja začeli izvajati takoj, da bi prebivalcem zagotovili učinkovitejšo in uporabniku prijaznejšo javno službo.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v intervjuju za Wall Street Journal pojasnil, da že vrsto let vsak dan zaužije aspirin v odmerku, ki presega medicinsko priporočene meje. Kot glavna razloga za to početje je navedel dolgoletno navado in praznoverje, hkrati pa je dodal, da si ne želi »goste krvi«. Trump je v pogovoru odgovoril tudi na vprašanja o modricah na svojem telesu, ki naj bi bile prav posledica rednega jemanja omenjenega zdravila. Poleg podrobnosti o svojem zdravstvenem stanju se je Trump dotaknil tudi vprašanj o svojem počitku. Na opazke o pomanjkanju spanja se je odzval z ironično izjavo, da ne spi, temveč le »pomežikne«. Njegove izjave o samoiniciativnem zdravljenju so v javnosti in medijih sprožile razprave o vplivu takšnih navad na zdravje voditelja svetovne velesile, saj prekomerno uživanje acetilsalicilne kisline lahko povzroči resne stranske učinke, vključno z notranjimi krvavitvami.

Hrvaški zdravstveni delavci so z začetkom leta 2026 uradno uvedli globalno pobudo Suhi januar (Dry January), ki prebivalce spodbuja k popolni odpovedi alkoholu v prvem mesecu leta. Namen akcije je ozaveščanje o škodljivih vplivih uživanja alkoholnih pijač na telo in zagotavljanje potrebnega premora organizmu po prazničnem obdobju, ko je poraba alkohola običajno povečana. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za prostovoljno odločitev posameznikov, ki lahko pomembno prispeva k izboljšanju splošnega javnega zdravja v državi. Pobuda, ki je v svetu že uveljavljena, se v Hrvaški izvaja s ciljem zmanjšanja dolgoročnih zdravstvenih tveganj in spodbujanja bolj zdravih življenjskih navad. Zdravniki opozarjajo, da je alkohol eden glavnih dejavnikov tveganja za številne kronične bolezni, zato bi moral biti takšen premor le prvi korak k zmernejšemu uživanju alkohola skozi celo leto. Akcija je bila ob uradnem začetku leta 2026 sprejeta z veliko mero pozornosti v javnosti in medijih.

Posadka helikopterja Mi-171Sh iz sestave 395. eskadrilje transportnih helikopterjev 93. krila Hrvaškega vojnega letalstva je na zadnji dan leta 2025 izvedla nujno reševalno akcijo. V poznih večernih urah so iz Splošne bolnišnice Dubrovnik v Klinični bolnišnični center Split prepeljali hudo bolnega pacienta, ki je bil med prevozom priključen na respirator. Operacija je bila izvedena v zahtevnih pogojih silvestrske noči, pri čemer je vojaška posadka zagotovila hitro in varno premestitev, ki je ključna za nadaljnje zdravljenje pacienta v specializirani ustanovi v Splitu. Gre za še eno v vrsti humanitarnih akcij hrvaške vojske, ki s svojimi zračnimi zmogljivostmi zagotavlja nujno medicinsko pomoč na težje dostopnih območjih ob jadranski obali, kjer so cestne povezave med mesti pogosto prepočasne za kritične primere.

Nekdanji brazilski nogometni reprezentant Roberto Carlos je bil v Sao Paulu nujno hospitaliziran zaradi resnih težav s srcem. 52-letni legendarni levi bočni branilec se je sprva v bolnišnico prijavil zaradi krvnega ugruška v nogi, ki so ga opazili med družinskim dopustom, vendar so podrobni zdravniški pregledi odkrili nevarne srčne nepravilnosti. Zdravniki so se odločili za takojšen operativni poseg, natančneje za ugradnjo katetra. Poseg, ki bi moral biti rutinski, se je zaradi nepredvidenih zapletov znatno zavlekel in je trajal več kot tri ure. Kljub težavam med operacijo so zdravniki v Sao Paulu stabilizirali stanje svetovnega prvaka iz leta 2002. Roberto Carlos, ki je v svoji karieri s madridskim Realom trikrat osvojil ligo prvakov, ostaja pod strogim nadzorom medicinskega osebja, njegovo trenutno zdravstveno stanje pa je po poročanju lokalnih virov stabilno.

Hrvaška zdravniška zbornica (HLK) in Hrvaško združenje bolnišničnih zdravnikov (HUBOL) sta ostro kritizirala nova navodila ministrstva za zdravje glede dopolnilnega dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, ki naj bi začela veljati z novim letom. Združenji opozarjata, da dokument, ki je bil poslan ravnateljem bolnišnic, ni pravno zavezujoč in uvaja neenake kriterije za zaposlene v javnem zdravstvu. Po njunem mnenju gre za poskus prelaganja odgovornosti z zdravstvene administracije na vodstva posameznih zdravstvenih zavodov. Predstavniki zdravnikov izpostavljajo, da bi moralo biti področje dela pri zasebnih ponudnikih urejeno s sistemsko zakonodajo, ne pa z navodili, ki dopuščajo različne interpretacije. Takšna praksa bi po njunih navedbah lahko privedla do samovolje ravnateljev in neenake obravnave zdravnikov glede na bolnišnico, v kateri so zaposleni. Ministrstvo za zdravje pod vodstvom Vilija Beroša se na očitke o pravni praznini navodil še ni podrobneje odzvalo, medtem ko strokovna javnost opozarja na tveganje dodatnega slabljenja javnega zdravstvenega sistema.

V 88. letu starosti je v petak, 2. januarja 2026, v Zagrebu umrl priznani hrvaški zgodovinar in akademik Nikša Stančić. O njegovi smrti je javnost obvestila Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (HAZU), katere redni član je bil. Stančić se je rodil leta 1938 v Starem Gradu na otoku Hvaru, svojo akademsko pot pa je posvetil raziskovanju hrvaške zgodovine, pri čemer je veljal za enega največjih strokovnjakov na svojem področju. Svojo izobraževalno pot je začel v Splitu, nato pa leta 1964 diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti v Zagrebu, kjer je leta 1979 tudi doktoriral. Kot profesor je svoje znanje predajal številnim generacijam študentov v Zagrebu in Splitu, deloval pa je tudi kot zunanji urednik pri različnih založbah. Njegovo delo je ključno za razumevanje hrvaškega narodnega preporoda in družbenih procesov v 19. stoletju, s čimer je pustil neizbrisen pečat v hrvaškem zgodovinopisju.

Leto 2026 bo po ocenah analitikov in tiskovnih agencij prelomno na več področjih, od vesoljskih raziskav do globalne politike in športa. Med najpomembnejšimi dogodki izstopa načrtovana Nasina misija Artemis 2, ki naj bi po več odlogih končno popeljala astronavte v Lunino orbito, kar predstavlja ključen korak k vnovičnemu pristanku človeka na Luni. Projekt, ki poteka v sodelovanju z zasebnim sektorjem, obeta novo dobo raziskovanja vesolja in utrjevanje ameriške prisotnosti v globokem vesolju. Na političnem prizorišču bodo v ospredju ameriške kongresne volitve, ki bodo potekale sredi mandata Donalda Trumpa. Ti volilni izidi bodo določili razmerje moči v kongresu in neposredno vplivali na Trumpovo sposobnost izvajanja zastavljene politike v drugi polovici njegovega mandata. Poleg političnih in znanstvenih mejnikov bo leto 2026 zaznamovalo tudi svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga bodo skupaj gostile Združene države Amerike, Kanada in Mehika, kar bo prvič v zgodovini turnirja vključevalo tri države gostiteljice hkrati.

Črna gora je uspešno izstrelila svoj prvi satelit, imenovan »Luča«, v nizko zemeljsko orbito (LEO) z raketo Sojuz s kozmodroma Vostočni, ki se nahaja blizu rusko-kitajske meje. Direktor organizacije Montenegro Space Research (MSR) Filip Jovićević je napovedal, da se organizacija usmerja v razvoj prve črnogorske rakete, kar predstavlja ambiciozen cilj za prihodnost.

Izraelska vojska je prejela prvo lasersko obrambno orožje Iron Beam, ki ga je dobavila družba Rafael Advanced Defense Systems. Sistem bo integriran v izraelsko letalstvo in bo del večplastnega sistema zračne obrambe. Izraelski obrambni minister Israel Katz je poudaril, da je to prvič, da je laserski prestrezni sistem visoke moči dosegel popolno operativno raven.

Iran je s pomočjo ruske rakete Sojuz-2.1b in izstrelitvene ploščadi uspešno izstrelil tri domače opazovalne satelite (Zafar-2, Paya in Kowsar) v orbito. Sateliti so bili razviti doma, kar predstavlja nov korak v iranskem vesoljskem programu kljub zahodnim sankcijam. Prejeti so bili tudi prvi signali s teh satelitov.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

Ruska raketa Sojuz-2.1b je s kozmodroma Vostočni uspešno izstrelila 52 satelitov v orbito. Med izstreljenimi so bili znanstveni in tehnološki sateliti, namenjeni Iranu, Belorusiji in Ekvadorju. Državna korporacija Roscosmos je potrdila, da sta bila aparata "Aist-2T" št. 1 in št. 2 uspešno dostavljena v orbito.

Močno deževje, ki je v nedeljo zajelo Splitsko-dalmatinsko županijo, je povzročilo povečano nevarnost podorov kamenja in skal na prometnice. Kljub intenzivnim padavinam promet za zdaj poteka brez večjih zastojev, vendar so pristojne službe izdale resna opozorila za vse udeležence v prometu. Županijska uprava za ceste (ŽUC) je posebej izpostavila nekatere odseke, ki so zaradi svoje lege pod strmimi pobočji najbolj izpostavljeni nevarnosti urušavanja materiala. Strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajne padavine zmehčajo teren, kar v kombinaciji s kraškim površjem Dalmacije hitro privede do zdrsov kamenja na asfaltne površine. Voznikom svetujejo izjemno previdnost, prilagoditev hitrosti in spremljanje prometnih informacij, saj se razmere na terenu lahko hitro spremenijo. Lokalne službe so v stanju pripravljenosti, da bi v primeru večjih podorov čim hitreje očistile cestišča in zagotovile varnost potnikov.

Hrvaško je v nedeljo zajelo izrazito poslabšanje vremena s sneženjem, ki je pobelilo ceste v Liki, Gorskem kotarju, osrednjem delu države in Slavoniji. Po podatkih Hrvaškega avtokluba (HAK) so avtoceste skozi Slavonijo in Liko prekrite s snežno odejo, razmere pa dodatno otežuje intenzivno padanje snega, ki se nadaljuje čez dan. Zaradi nizkih temperatur so vozišča v večjem delu države mokra in spolzka, ponekod pa obstaja tudi velika nevarnost poledice, zato so na terenu številne ekipe za čiščenje in posipavanje cest. Poleg snežnih padavin prometne težave povzroča tudi močan veter v priobalnih območjih. Zaradi močnih sunkov burje so bili uvedeni omejitveni ukrepi za določene skupine vozil na Jadranski magistrali (DC8). HAK poziva vse voznike, naj hitrost in način vožnje prilagodijo trenutnim razmeram na vozišču ter vzdržujejo varnostno razdaljo. Snežna odeja je nastala tudi na območju predora Sveti Rok, kar dodatno upočasnjuje promet med notranjostjo in obalo.

Hrvaški avtoklub (HAK) je v soboto zvečer izdal opozorilo o nevarnih voznih razmerah po celotni državi, kjer so cestišča zaradi padavin mokra in spolzka. Zaradi nizkih temperatur se vozniki v notranjosti države spopadajo z nevarnostjo poledice, medtem ko so v gorskih predelih in ob jadranski magistrali pogosti odroni kamenja na vozišče. Poleg cestnih težav je slabo vreme povzročilo tudi prekinitve v pomorskem prometu, saj so nekatere brodske in katamaranske linije ostale v pristaniščih. Strokovnjaki HAK svetujejo voznikom, naj hitrost in način vožnje prilagodijo trenutnim razmeram na cesti ter vzdržujejo varnostno razdaljo med vozili. Posebna previdnost je potrebna na mostovih in viaduktih, kjer je nevarnost zaledenitve največja. Območja z gosto meglo dodatno zmanjšujejo vidljivost, kar v kombinaciji z mokrimi cestišči predstavlja visoko tveganje za prometne nesreče.

Po koncu prazničnega obdobja so na mejnih prehodih ob vstopu iz Bosne in Hercegovine na Hrvaško nastali veliki zastoji. Po poročanju Auto-moto zveze Bosne in Hercegovine (AMSuBiH) so vozniki na prestop meje v severnem delu države čakali več kot uro in pol. Največje zgostitve prometa so zabeležili na ključnih prehodih, kjer so se vile dolge kolone vozil, kar je povzročilo precejšnje zamude za potnike, ki so se vračali proti Evropski uniji. Prometni kaos je bil posledica povečanega števila potovanj ob zaključku praznikov, ko se številni delavci migranti in turisti vračajo v države zahodne Evrope. Informacije o razmerah na cestah, ki so jih podali pri AMSuBiH, so potrdili tudi posnetki nadzornih kamer, ki so kazali na polno zasedenost mejnih terminalov. Hrvaški obmejni organi so se spopadali s povečanim pritiskom vozil, vendar so varnostni protokoli in mejni nadzor podaljšali postopke vstopa v državo.

Po koncu novoletnih praznikov so na mejnem prehodu Bajakovo med Srbijo in Hrvaško nastali izjemni zastoji, ki so potnike zadržali po več ur. Čeprav so gneče v tem obdobju zaradi vrnitve dopustnikov v države Evropske unije običajne, so bili tokratni zastoji po navedbah prič in medijev neobičajno dolgi. Glavni razlog za upočasnjen promet je uvedba in testiranje novega sistema vstopa in izstopa (EES), ki zahteva podrobnejšo obdelavo podatkov potnikov iz tretjih držav. Sistem, ki ga uvaja Evropska unija, zahteva skeniranje potnih listin in odvzem biometričnih podatkov, kar je na Bajakovu povzročilo tisočmetrske kolone, vidne celo na aplikaciji Google Maps. Potniki, ki to pot redno uporabljajo že več kot desetletje, so poročali o popolnem zastoju prometa, kakršnega v preteklosti niso zabeležili. Hrvaški obmejni organi so se ob tem spopadali s povečanim obsegom dela, medtem ko so se vozniki pritoževali nad slabo organizacijo in dolgotrajnim čakanjem na vstop v schengensko območje.

Zaradi močnega vetra so bile na Hrvaškem v sredo prekinjene številne trajektne in katamaranske linije, je sporočil Hrvaški avtoklub (HAK). Močna burja je onemogočila plovbo na trajektni liniji med Sumartinom in Makarsko ter na katamaranskih linijah, ki povezujejo Mali Lošinj s Cresom in Reko ter Novaljo z Rabom in Reko. Poleg popolnih prekinitev so v pomorskem prometu zabeležili tudi spremembe v voznih redih, saj nekateri katamarani, denimo na liniji 9603, niso pristajali v vseh načrtovanih pristaniščih. Državni hidrometeorološki zavod (DHMZ) je ob tem napovedal, da bo silvestrovo v regiji pretežno jasno, z razmeroma nizkimi temperaturami, ki se bodo gibale med 0 in 5 stopinjami Celzija. Kljub vetrovnemu vremenu v zadnjih dneh leta se za najdaljšo noč v letu pričakuje stabilizacija razmer, čeprav mraz ostaja prisoten. Potnikom svetujejo, naj pred potovanji preverijo aktualne informacije o plovbi na spletnih straneh prevoznikov in HAK.

Hrvaški avtoklub (HAK) je opozoril, da so kolovozi ponekod mokri in spolzki, ponekod pa je prisotna tudi megla. Zaradi nizkih temperatur obstaja nevarnost poledice, predvsem na mostovih in viaduktih v notranjosti države. Na Jadranu piha zmerna do močna burja in tramontana z občasnimi sunki orkanske moči. Možni so tudi zemeljski plazovi.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Ukrajino, pri čemer je ciljala na energetsko infrastrukturo. Zaradi napadov je tretjina Kijeva ostala brez ogrevanja, 320.000 gospodinjstev pa brez elektrike.

Prvi močnejši snežni padavini v Bosni in Hercegovini sta na smučišča na Kupresu privabili na tisoče obiskovalcev, med katerimi so po poročanju lokalnih medijev prevladovali gostje iz sosednje Hrvaške, natančneje iz Dalmacije. Kljub kratkotrajnemu dežju in porastu temperatur v noči na nedeljo, ki sta sprva ogrozila snežno odejo, je nedeljsko jutro prineslo novo pošiljko snega. To je omogočilo nemoteno nadaljevanje smučarske sezone in zapolnitev kapacitet na tamkajšnjih smučiščih. Številni obiskovalci so izkoristili ugodne vremenske razmere za konec tedna, kar potrjuje status Kupresa kot priljubljene zimske destinacije za prebivalce južnega dela Hrvaške. Upravljavci smučišč so izrazili zadovoljstvo z dobrim začetkom sezone, saj so bile proge kljub temperaturnim nihanjem ustrezno pripravljene, padavine pa so le še izboljšale pogoje za rekreacijo na snegu. Obiskovalci so v velikem številu zasedli tako smučarske proge kot tudi gostinske objekte v okolici.

Priznani strokovnjak s področja kardiokirurgije je javnost opozoril na štiri specifične skupine živil, ki jih sam nikoli ne uživa, saj naj bi dolgoročno resno ogrožala srčno-žilni sistem in skrajševala pričakovano življenjsko dobo. Čeprav strokovnjaki pogosto poudarjajo zmernost kot ključno vodilo pri prehranjevanju, omenjeni zdravnik izpostavlja, da nekatere navade delujejo proti telesu tiho in vztrajno. Med najbolj kritičnimi dejavniki tveganja so predelana hrana in določene pijače, ki povzročajo nepotrebne obremenitve za srce. Zdravnik v svojih priporočilih poudarja, da se je določenim vrstam hrane najbolje popolnoma izogniti, namesto da bi jih le omejili. Njegov seznam vključuje živila, ki jih označuje za "počasno smrt" za srce, saj povzročajo kronična vnetja in poškodbe arterij. Poleg neustrezne prehrane je bil v okviru kardiovaskularnega zdravja izpostavljen tudi negativen vpliv kajenja, ki v kombinaciji s slabo prehrano še dodatno povečuje tveganje za usodne zaplete. Namen objave je ozaveščanje širše javnosti o pomenu preventivnih prehranskih odločitev za ohranjanje vitalnosti.

Splitsko-dalmatinsko županijo je v letu 2025 obiskalo 4,2 milijona turistov, kar predstavlja rekordne rezultate za to regijo. Po podatkih sistema eVisitor so gostje ustvarili skupno 20,9 milijona nočitev, ki vključujejo bivanja v komercialnih in nekomercialnih namestitvah ter v čarterskem segmentu navtike. V primerjavi z letom 2024, ki je do sedaj veljalo za rekordno, se je število prihodov povečalo za 3 odstotke, medtem ko je število nočitev naraslo za en odstotek. Statistični podatki potrjujejo stabilno rast turističnega prometa v srednji Dalmaciji, ki ostaja ena izmed ključnih destinacij na hrvaški obali. Povečanje zanimanja v segmentu navtičnega čarterja in raznolikost namestitvenih zmogljivosti sta ključno prispevala k preseganju prejšnjih mejnikov. Turistični delavci v županiji ocenjujejo leto 2025 kot izjemno uspešno, saj so kljub visoki bazi iz preteklega leta uspeli doseči dodatno rast obiska.

Hrvaška je v prvih devetih mesecih leta 2025 od tujih turistov ustvarila za 13,41 milijarde evrov prihodkov, kar predstavlja 1,7-odstotno rast oziroma 223 milijonov evrov več kot v enakem obdobju leta 2024. Po podatkih Hrvaške narodne banke (HNB), ki jih je povzelo ministrstvo za turizem in šport, gre za nadaljevanje stabilne in trajnostne rasti turističnega sektorja, čeprav so se v poletnih mesecih trendi nekoliko obrnili. V tretjem četrtletju leta 2025, ki zajema vrhunec poletne sezone, so namreč zabeležili rahel upad prihodkov, in sicer za 0,2 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Kljub temu so skupni rezultati devetmesečja pozitivni, kar ministrstvo pripisuje uspešni predsezoni in podaljšanju turistične sezone. Podatki kažejo na postopno spreminjanje strukture obiska, kjer se poudarek sili zgolj z glavne sezone na celoletni turizem, kar je v skladu s strateškimi usmeritvami sosednje države.

Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo posodobljen seznam varnostnih priporočil za potnike, ki vključuje podrobne ocene tveganj za države Zahodnega Balkana in sosednjo Hrvaško. Svetovanja temeljijo na celoviti analizi dejavnikov, kot so stopnja kriminala, nevarnost terorizma, civilni nemiri, dostopnost zdravstvenih storitev ter verjetnost naravnih katastrof. Za Bosno in Hercegovino so ameriške oblasti izdale posebna opozorila glede varnostnih razmer, medtem ko so za Hrvaško pripravile specifične opombe v okviru splošne ocene varnosti države. Novi seznam ameriškim državljanom služi kot ključno vodilo pri načrtovanju potovanj, saj State Department redno prilagaja svoje kategorije ogroženosti glede na aktualne politične in družbene razmere v posameznih regijah. Čeprav večina držav v regiji ostaja v kategorijah, ki veljajo za relativno varne, poudarek na specifičnih tveganjih kaže na previdnost Washingtona pri ocenjevanju stabilnosti jugovzhodne Evrope. Dokumenti ne vključujejo le neposrednih groženj, temveč tudi logistične in infrastrukturne izzive, s katerimi bi se lahko srečali tuji obiskovalci.

V petem izboru za najlepši advent na Hrvaškem, ki ga organizira portal Gradonačelnik.hr pod pokroviteljstvom hrvaškega ministrstva za turizem in šport, so razglasili zmagovalce v več kategorijah. Mesto Pag je v kategoriji malih mest zasedlo tretje mesto, potem ko je v sedemdnevnem glasovanju prejelo 939 glasov. V kategoriji velikih mest je tretje mesto pripadlo Zadru, medtem ko se je v kategoriji občin na visoko drugo mesto uvrstil Vir, ki je le za las zgrešil zmago. Izbor je letos pritegnil izjemno zanimanje javnosti, saj je v glasovanju sodelovalo več kot 50.000 državljanov. Skupno se je za naziv potegovalo 69 adventnih prireditev iz 48 mest in 21 občin. Projekt, ki poteka pod okriljem pristojnega ministrstva, poudarja pomen praznične turistične ponudbe in spodbuja lokalne skupnosti k izboljšanju kakovosti adventnih dogodkov, ki postajajo ključen del hrvaškega zimskega turizma.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka Brigitte Bardot. Bardotova je bila ikona francoskega filma, znana po svoji uporniški in neodvisni osebnosti. Pred 50 leti se je umaknila iz igralskega sveta.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.