Venezuelska državna naftna družba PDVSA je bila prisiljena začeti zmanjševati proizvodnjo surove nafte, saj so se zaradi ameriške blokade izvoza skladiščne kapacitete v državi zapolnile do kritičnih mej. Kot so za tiskovno agencijo Reuters pojasnili viri blizu podjetja, se nafta zaradi nezmožnosti prodaje na mednarodnih trgih kopiči v skladiščih, kar neposredno vpliva na operativne zmožnosti črpanja. Poleg gospodarskih sankcij so se razmere poslabšale tudi zaradi nedavnih napadov na infrastrukturo, ki so dodatno ohromili energetski sektor države. Poteza o krčenju proizvodnje predstavlja nov udarec za venezuelsko gospodarstvo, ki je močno odvisno od naftnih prihodkov, obenem pa odraža stopnjevanje napetosti med Caracasom in Washingtonom. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo dolgotrajnejša zaustavitev vrtin povzročila nepopravljivo škodo naftnim poljem in otežila morebitno prihodnjo obnovo polnega delovanja.

Po nedavni aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura so se v mednarodni skupnosti in na energetskih trgih pojavila nujna vprašanja o prihodnosti tamkajšnje naftne industrije, ki velja za eno najobsežnejših na svetu. Investitorji, trgovci z energenti in globalne korporacije trenutno analizirajo, kdo v nastalem političnem vakuumu dejansko izvaja operativni nadzor nad naftnimi polji in državno infrastrukturo. Razmere so kritične, saj je bila proizvodnja nafte po več desetletjih slabega upravljanja in pomanjkanja investicij že pred zadnjimi dogodki v stanju močnega propadanja. Strokovnjaki preučujejo morebitne scenarije okrevanja proizvodnje v primeru trajne menjave oblasti, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na svetovne cene nafte in stabilnost oskrbe. Trenutna negotovost vpliva na globalne borze, saj Venezuela razpolaga z največjimi potrjenimi zalogami nafte na svetu. Medtem ko se politična situacija v državi še naprej razvija, ostaja ključno vprašanje, ali bo nova uprava sposobna privabiti tuje investicije in tehnološko znanje, ki sta nujna za sanacijo dotrajanih črpalnih sistemov.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so operacijo izvedli v zgodnjih jutranjih urah po večmesečnem stopnjevanju napetosti, pri čemer so Madura z območja predsedniške palače v Caracasu s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima. Trump je akcijo opisal kot izjemno uspešno in poudaril, da so ameriške sile uporabile silo, da so prebile zaščitne jeklene stene v rezidenci, ki jo je Maduro spremenil v utrdbo. Ujeti venezuelski voditelj je že prispel v New York, kjer ga čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu, zaroti za uvoz kokaina ter nezakonitem posedovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je napovedala, da se bo Maduro soočil s polno težo ameriškega pravosodja. Medtem ko so republikanski politiki na Floridi operacijo pozdravili kot zmago za demokracijo, so demokratski voditelji in številni mednarodni analitiki kritični do nezakonitosti tovrstnega posega v suverenost tuje države brez odobritve kongresa. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo in v državo vrnile ameriška naftna podjetja, hkrati pa je uprizoril ostre grožnje sosednjim državam, vključno s Kolumbijo in Mehiko.

Minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose Bosne in Hercegovine Staša Košarac je izdal odločbo o odvzemu dovoljenja za proizvodnjo brezpilotnih letalnikov podjetju BNT - Tvornica mašina i hidraulike iz Novega Travnika. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko je inšpektorat na podlagi ministrovega ukaza izvedel redne in izredne nadzore, ki so potrdili kršitve zakona o proizvodnji oborožitve in vojaške opreme. Podjetje, ki je del namenske industrije v Bosni in Hercegovini, je izgubilo pravico do izdelave dronov zaradi ugotovljenih nepravilnosti v postopkih, ki jih predpisuje zakonodaja na področju obrambnega sektorja. Minister Košarac je poudaril, da je spoštovanje strogih zakonskih okvirov pri proizvodnji orožja ključnega pomena za varnost in ugled države na mednarodnem trgu, zato so bili ukrepi zoper kršitelje nujni.

Po napadu ZDA na Venezuelo in zajetju predsednika Nicolása Madura so izbruhnili protesti tako v Venezueli kot v Združenih državah Amerike. V Caracasu so se zbrali Venezuelci v podporo vladi in predsedniku Maduru, zahtevajo njegovo izpustitev iz ameriškega pripora. Hkrati so po ZDA potekali protesti proti ameriški agresiji na Venezuelo. V nasprotju s tem so Venezuelci v izgnanstvu, od Miamija do Buenos Airesa, proslavljali aretacijo Madura.

Ameriška vojska je v sodelovanju z obveščevalno službo CIA in posebnimi enotami Delta Force v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 izvedla obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Med operacijo so ameriški specialci zajeli dolgoletnega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, ju s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York. Maduro je trenutno pridržan v zveznem pripornem centru Metropolitan v Brooklynu, kjer čaka na prvo zaslišanje pred sodiščem v Manhattnu. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen judiciozen prehod oblasti. Trump je poudarila, da bodo v državo vstopile ameriške naftne družbe, ki bodo obnovile uničeno infrastrukturo. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dotedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev in kršitev mednarodnega prava. Po poročanju tujih medijev je v napadih na vojaške objekte v Caracasu umrlo najmanj 40 oseb, med njimi so bili tako pripadniki vojske kot civilisti.

Ameriške posebne enote Delta Force so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so operacijo izvedli po mesecih stopnjevanja vojaškega pritiska, Maduro pa je bil po zajetju že prepeljan na ameriško ozemlje, kjer mu v New Yorku grozi sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu. Trump je napad označil za eno najbolj učinkovitih vojaških akcij v zgodovini ZDA in razkril, da so vojaki par dobesedno potegnili iz spalnice v predsedniški palači, ki jo je označil za trdnjavo. Operacija, ki je trajala približno 150 minut, je vključevala letalske napade na strateške cilje in popolno prekinitev oskrbe z električno energijo v prestolnici. Ameriški predsednik je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen in pravilen prehod oblasti. Poseben poudarek je namenil prihodnosti venezuelske naftne industrije, kjer pričakuje vstop največjih ameriških energetskih podjetij. Medtem ko del republikancev in zaveznikov operacijo pozdravlja kot zmago nad diktaturo, se v mednarodni skupnosti in delu ameriške opozicije vrstijo opozorila o kršenju mednarodnega prava in nevarnih precedensih za svetovno stabilnost.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v priporu v New Yorku, potem ko so ju ameriške elitne sile Delta Force zajele v dramatični vojaški operaciji v prestolnici Caracas. Ameriški predsednik Donald Trump je akcijo, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, označil za "briljantno" in napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje države, dokler ne bo omogočen varen in pravičen prehod oblasti. Operacija se je začela z obsežnimi zračnimi napadi na vojaške in vladne cilje v Caracasu, ki so povzročili izpad električne energije po celotni prestolnici. Po navedbah ameriških uradnikov so pripadniki posebnih enot vdrli v predsedniško rezidenco, ki jo je Trump opisal kot "trdnjavo", ter Madura in Floresovo zajeli, preden sta se uspela zateči v varno sobo. Par so s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v zvezno državo New York. Po navedbah nekaterih virov naj bi v napadih umrlo najmanj 40 ljudi. Maduro se bo na zveznem sodišču v Manhattanu soočil z obtožbami narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter nezakonitega posedovanja orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da sta oba obtoženca že na ameriških tleh in se bosta morala zagovarjati pred ameriškim pravosodnim sistemom. Medtem ko del venezuelske diaspore proslavlja padec režima, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in postavljanja nevarnega precedensa. Trump je medtem že nakazal, da si bodo ZDA prizadevale za vstop ameriških naftnih podjetij na venezuelski trg, da bi obnovili tamkajšnjo infrastrukturo.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno in dramatično vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo poimenovali 'Operation Absolute Resolve', označil za zgodovinski uspeh in 'briljantno' demonstracijo ameriške vojaške moči. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura in njegovo soprogo že prepeljali v New York, kjer se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu, trgovini z drogami in nezakonitem posedovanju orožja. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah z letalskimi napadi na ključne vojaške in vladne objekte v Caracasu, kar je povzročilo prekinitev oskrbe z električno energijo in komunikacijskimi omrežji po celotni prestolnici. Ameriški komandosi so vdrli v predsedniško rezidenco, ki jo je Trump opisal kot trdnjavo, in par zajeli v spalnici. Kljub trditvam o minimalnih žrtvah na ameriški strani, poročila iz Venezuele navajajo, da je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Trump je po zajetju napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, pri čemer je poudaril pomen venezuelskih naftnih rezerv za ameriška podjetja. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko so nekateri zavezniki ZDA in venezuelska diaspora operacijo proslavili kot konec diktature, so Rusija, Kitajska in več latinskoameriških držav dejanje ostro obsodile kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je opozoril na nevaren precedens, ki ga takšna enostranska vojaška akcija postavlja v svetovni politiki. V New Yorku, kjer je Maduro trenutno zaprt v zveznem priporu v Brooklynu, so že potekali prvi protesti proti ameriški agresiji.

Cene nafte na svetovnih trgih pretekli teden niso beležile večjih nihanj, kljub vojaškim akcijam Združenih držav Amerike v Venezueli. Cena za sod severnomorske nafte brent se je na londonski borzi zvišala za 0,2 odstotka in dosegla 60,75 dolarja, medtem ko so ameriški trgi prav tako ostali razmeroma mirni. Investitorji so kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram ocenili, da trenutni dogodki ne bodo povzročili takojšnjih motenj v oskrbi. Analitiki opozarjajo, da trgi niso reagirali s pričakovano volatilnostjo, saj ni bilo novih ključnih informacij, ki bi nakazovale na dolgotrajno prekinitev črpanja v regiji. Čeprav so ameriški ukrepi v Venezueli sprva povzročili negotovost, se je ta v dneh po napadu umirila. Trgovci z energenti zdaj pozorno spremljajo nadaljnje poteze Washingtona in odziv venezuelskih oblasti na blokado ter vojaško posredovanje.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto zgodaj zjutraj tarča obsežne in bliskovite vojaške operacije ameriških posebnih enot Delta Force v prestolnici Caracas. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za "briljantno", se je končala z zajetjem Madura in njegove soproge, ki so ju nato s helikopterjem prepeljali na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila poletela proti New Yorku. Ameriško ministrstvo za pravosodje je kmalu po operaciji razkrilo novo obtožnico, ki Madura bremeni vodenja "skorumpirane in nelegitimne vlade", ki se napaja z obsežno trgovino z drogami. Obtožnica vključuje zaroto za narkoterorizem, uvoz kokaina v Združene države Amerike ter nezakonito posest in uporabo težkega orožja. Po navedbah ameriške generalne tožilke Pam Bondi se bo par na ameriških tleh soočil s "polnim besom ameriškega pravosodja". Predsednik Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler se ne izvede varen in ustrezen prehod oblasti. Napovedal je tudi prihod ameriških naftnih podjetij, ki naj bi obnovila uničeno energetsko infrastrukturo v državi. Medtem ko so v nekaterih mestih, kot je Santiago de Chile, ljudje proslavljali padec Madura, so se v ZDA in drugod po svetu zvrstili protesti proti ameriški vojaški agresiji. Rusija in Kitajska sta operacijo ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava in zahtevali takojšnjo izpustitev Madura.

Ameriške posebne enote so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in razkril, da so pripadniki enot Delta Force Madura in Floresovo dobesedno potegnili iz postelje v njuni močno utrjeni rezidenci. Po zajetju so ju s helikopterjem prepeljali na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York. Zvezno tožilstvo v New Yorku Madura in njegovo soprogo obtožuje narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja orožja. Trump je v izjavah za javnost poudaril, da bodo Združene države začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen in ustrezen prehod oblasti. Prav tako je napovedal aktivno vlogo ameriških naftnih podjetij pri upravljanju venezuelskih energetskih virov. Operacija, ki je trajala približno 150 minut, je povzročila ostre odzive v mednarodni skupnosti in sprožila proteste po vsem svetu, medtem ko so nekateri zavezniki ZDA izrazili zaskrbljenost zaradi kršenja mednarodnega prava.

Združene države Amerike so v sobotnih zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki je vključevala letalske napade na strateške cilje v Caracasu, opisal kot briljanten uspeh. Po navedbah ameriške administracije so sile vdrle v predsedniško palačo, ki jo je Trump označil za trdnjavo, in par zajele v spalnici, še preden bi se lahko zatekla v varno sobo. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder so ga s helikopterjem prepeljali v New York. Tam se bo soočil z obtožnico zveznega sodišča, ki ga bremeni narkoterorizma, pranja denarja in tihotapljenja mamil v ZDA. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen in pravilen prehod oblasti. Obenem je izpostavil prihodnjo vlogo ameriških naftnih družb v državi, ki razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Mednarodna skupnost je na dogajanje reagirala deljeno; medtem ko nekateri voditelji operacijo pozdravljajo, drugi opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in suverenosti države.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so posebne enote ameriške vojske v soboto, 3. januarja 2026, v prestolnici Caracas izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z intenzivnimi zračnimi napadi na strateške cilje v mestu, nato pa so pripadniki elitne enote Delta Force vdrli v predsedniško rezidenco. Po Trumpovih besedah so Madura in njegovo soprogo presenetili v spalnici, ju s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od tam pa v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamilami. Predsednik Trump je operacijo označil za »briljantno« in napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in urejena tranzicija oblasti. Hkrati je razkril, da bodo v državo nemudoma vstopila največja ameriška naftna podjetja, kar potrjuje strateški pomen venezuelskih energetskih rezerv za Washington. Medtem ko so republikanci in nekateri zavezniki operacijo pozdravili kot zmago za svet, so se v mednarodni skupnosti in znotraj ZDA pojavili kritični odzivi. Župan New Yorka Zohran Mamdani in nekateri demokratski politiki so dejanje označili za vojno napoved in kršitev mednarodnega prava, ki postavlja nevaren precedens v svetovni politiki.

Donald Trump je zagrozil podpredsednici Venezuele, Delsi Rodrigez, ki jo je vojska priznala za začasno predsednico, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala pravilno.

V Bosni in Hercegovini je obilno sneženje v nedeljo povzročilo obsežne težave v cestnem prometu, zaradi česar so bile številne ključne prometnice popolnoma blokirane ali pa je promet po njih potekal izjemno počasi. Po poročanju Zveze avto-moto klubov iz Mostarja so bile razmere najtežje na gorskih prelazih, kjer so se zaradi neočiščenega snega in ustavljenih vozil oblikovali dolgi zastoji. Težave so se stopnjevale predvsem na magistralnih cestah, ki povezujejo osrednji del države z južnimi regijami. Zastoji so bili posledica kombinacije intenzivnih padavin in nepripravljenosti nekaterih udeležencev v prometu, kar je privedlo do ustavljanja tovornih vozil na izpostavljenih delih cest. Službe za vzdrževanje poti so se trudile odstraniti sneg, vendar je bila intenzivnost sneženja na določenih odsekih previsoka za sprotno čiščenje. Lokalne oblasti so voznike pozivale k previdnosti in uporabi obvezne zimske opreme, medtem ko so nekatere smeri ostale zaprte za tovorna vozila do stabilizacije razmer. Incident predstavlja dodaten pritisk na prometno infrastrukturo države, ki se je že v preteklih mesecih soočala z motnjami zaradi protestov v logističnem sektorju.

Gostinski sektor v slovenski prestolnici je zajela resna kriza, saj so se številni restavracije in bistroji v zadnjem obdobju zaprli. Glavni razlogi za propadanje lokalov so drastično povišanje cen surovin, kronično pomanjkanje ustrezne delovne sile ter nerealna pričakovanja lastnikov glede hitrega zaslužka. Medtem ko gostje trenutne cene dojemajo kot previsoke, lastniki restavracij trdijo, da so te še vedno prenizke za pokritje vseh obratovalnih stroškov. Razmere so v Ljubljani precej slabše kot v preostalih delih Slovenije, kjer je stanje na področju gostinstva trenutno stabilnejše. Kriza je privedla tudi do izgube nekaterih prestižnih oznak, saj so posamezni lokali izginili z Michelinovega seznama. Visoki vhodni stroški in pritiski na plače so ustvarili neskladje, ki ga mnogi ponudniki niso uspeli premostiti. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se trend zapiranja v Ljubljani lahko še stopnjeval, če se tržne razmere in stroškovni pritiski na podjetnike ne bodo umirili.

Poslanci hrvaškega sabora so v letu 2024 poleg svojih rednih mesečnih plač, ki v povprečju znašajo okoli 4000 evrov, iz državnega proračuna porabili dodatnih 1,3 milijona evrov za kritje različnih stroškov. Po uradnih podatkih, ki jih je objavil sabor, so največji delež teh sredstev, skupaj 467.000 evrov, namenili za plačilo najemnin za stanovanja tistih poslancev, ki nimajo stalnega prebivališča v Zagrebu. Poleg stroškov bivanja so proračunska sredstva porabljali še za dnevnice, potne stroške in uporabo osebnih avtomobilov v službene namene. Razkritje podatkov o porabi javnega denarja prihaja v času, ko se hrvaška javnost spopada z visokimi življenjskimi stroški, kar je povzročilo precejšnje negodovanje. Medtem ko se povprečne plače in pokojnine le počasi usklajujejo z inflacijo, so dodatni stroški izvoljenih predstavnikov ljudstva sprožili razprave o racionalnosti porabe proračunskih sredstev. Analiza stroškov po posameznikih kaže na velike razlike med poslanci, pri čemer nekateri izstopajo z izjemno visokimi zneski za prevoz in bivanje, kar dodatno krepi zahteve po strožjem nadzoru nad tovrstnimi izdatki.

Zadržanje venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike je sprožilo obsežne razprave o prihodnosti svetovnega naftnega trga in geopolitičnih posledicah za Rusijo. Venezuela, ki razpolaga z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu, bi pod vplivom Washingtona lahko bistveno spremenila svojo vlogo na trgu. Ameriški predsednik Donald Trump je jasno izrazil namero, da ameriškim naftnim podjetjem ponovno omogoči črpanje v tej južnoameriški državi, s čimer bi ZDA neposredno vplivale na znižanje svetovnih cen energentov. Analitiki ocenjujejo, da takšen razvoj dogodkov predstavlja resno grožnjo ruskemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od prihodkov iz prodaje nafte. Povečana ponudba venezuelske nafte bi povzročila dodaten pritisk na Moskvo in oslabila njen vpliv v regiji. Donald Trump je ob tem poudaril, da Washington ne želi tvegati, da bi na oblast v Caracasu prišel kdorkoli drug, ki ne bi bil naklonjen ameriškim interesom. Operacija odstavljanja Madurovega režima se tako ne kaže le kot vprašanje boja proti kriminalu, temveč kot strateški premik za zagotovitev energetske prevlade ZDA in omejevanje ruskih ambicij.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.