V Kliničnem bolnišničnem centru (KBC) Split so dosegli pomemben mejnik, saj so uspešno izvedli dvestoto operacijo s pomočjo robotskega sistema za kirurgijo. Gre za sistem Hugo RAS podjetja Medtronic, ki je bil ob nakupu vreden približno 5,7 milijona evrov in predstavlja prvi tovrstni tehnološki sistem v hrvaških javnih bolnišnicah. Napredna tehnologija zdravnikom omogoča izvajanje minimalno invazivnih posegov, kar bistveno izboljšuje natančnost dela in skrajšuje čas okrevanja pacientov. Sistem, ki so ga v Splitu uvedli kot pionirji na Hrvaškem, prinaša številne prednosti za bolnike, vključno z manjšim tveganjem za zaplete in boljšimi izidi zdravljenja. Vodstvo bolnišnice je ob jubilejni operaciji izpostavila pomen digitalizacije in posodobitve kirurških procesov. Ta dosežek postavlja splitsko bolnišnico na zemljevid vodilnih regionalnih medicinskih centrov, ki uporabljajo avangardne pristope v sodobni medicini. Uspešna uporaba sistema v prvih dvesto primerih potrjuje upravičenost visoke investicije v vrhunsko medicinsko opremo.

Švicarske oblasti so sporočile, da bodo skoraj polovico od 119 huje poškodovanih v katastrofalnem požaru v baru v smučarskem središču Crans-Montana zaradi resnosti njihovih poškodb premestili na zdravljenje v tujino. Švicarski zvezni urad za civilno zaščito je v soboto potrdil, da bodo do nedelje v tuje specializirane klinike prepeljali 50 pacientov, ki potrebujejo dolgotrajno in zahtevno oskrbo. Zdravniki v tamkajšnjih bolnišnicah poročajo o izjemno težkih poškodbah, ki so posledica tako ognja kot silovite eksplozije, ki je sledila začetnemu vžigu. Zdravstveno osebje v kantonu Valais je pojasnilo, da so morali številne žrtve že večkrat operirati, vendar so njihove potrebe po specializirani oskrbi na oddelkih za opekline presegle trenutne zmogljivosti švicarskega zdravstvenega sistema. Požar, ki je izbruhnil med novoletnim praznovanjem v priljubljenem lokalu, je po zadnjih podatkih zahteval približno 40 smrtnih žrtev, število poškodovanih pa ostaja visoko, pri čemer so mnogi v kritičnem stanju. Odločitev o premeščanju v tujino je bila sprejeta v okviru mednarodne solidarnosti in protokolov za nesreče večjih razsežnosti.

Priznani strokovnjak s področja kardiokirurgije je javnost opozoril na štiri specifične skupine živil, ki jih sam nikoli ne uživa, saj naj bi dolgoročno resno ogrožala srčno-žilni sistem in skrajševala pričakovano življenjsko dobo. Čeprav strokovnjaki pogosto poudarjajo zmernost kot ključno vodilo pri prehranjevanju, omenjeni zdravnik izpostavlja, da nekatere navade delujejo proti telesu tiho in vztrajno. Med najbolj kritičnimi dejavniki tveganja so predelana hrana in določene pijače, ki povzročajo nepotrebne obremenitve za srce. Zdravnik v svojih priporočilih poudarja, da se je določenim vrstam hrane najbolje popolnoma izogniti, namesto da bi jih le omejili. Njegov seznam vključuje živila, ki jih označuje za "počasno smrt" za srce, saj povzročajo kronična vnetja in poškodbe arterij. Poleg neustrezne prehrane je bil v okviru kardiovaskularnega zdravja izpostavljen tudi negativen vpliv kajenja, ki v kombinaciji s slabo prehrano še dodatno povečuje tveganje za usodne zaplete. Namen objave je ozaveščanje širše javnosti o pomenu preventivnih prehranskih odločitev za ohranjanje vitalnosti.

Hrvaško ministrstvo za zdravje je napovedalo ambiciozen načrt reorganizacije in vlaganj, ki naj bi do leta 2026 prinesel konkretne rezultate pri modernizaciji zdravstvenega sistema. Po navedbah ministrstva bodo ključni poudarki v prihodnjem obdobju temeljili na digitalizaciji storitev ter večji dostopnosti zdravstvene oskrbe za vse državljane, ne glede na njihovo geografsko lokacijo. Cilj načrtovanih ukrepov je skrajšanje čakalnih vrst in izboljšanje kakovosti obravnave pacientov, kar bi hrvaško zdravstvo približalo sodobnim evropskim standardom. Projekt vključuje močan cikel investicij v infrastrukturo in opremo, s čimer želi vlada zagotoviti dolgoročno vzdržnost sistema. Poleg tehnološkega napredka ministrstvo poudarja tudi pomen močnejše zaščite pravic pacientov in reorganizacijo dela v javnih zdravstvenih zavodih. Čeprav so napovedi usmerjene v leto 2026, uradniki zagotavljajo, da se bodo procesi posodabljanja začeli izvajati takoj, da bi prebivalcem zagotovili učinkovitejšo in uporabniku prijaznejšo javno službo.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v intervjuju za Wall Street Journal pojasnil, da že vrsto let vsak dan zaužije aspirin v odmerku, ki presega medicinsko priporočene meje. Kot glavna razloga za to početje je navedel dolgoletno navado in praznoverje, hkrati pa je dodal, da si ne želi »goste krvi«. Trump je v pogovoru odgovoril tudi na vprašanja o modricah na svojem telesu, ki naj bi bile prav posledica rednega jemanja omenjenega zdravila. Poleg podrobnosti o svojem zdravstvenem stanju se je Trump dotaknil tudi vprašanj o svojem počitku. Na opazke o pomanjkanju spanja se je odzval z ironično izjavo, da ne spi, temveč le »pomežikne«. Njegove izjave o samoiniciativnem zdravljenju so v javnosti in medijih sprožile razprave o vplivu takšnih navad na zdravje voditelja svetovne velesile, saj prekomerno uživanje acetilsalicilne kisline lahko povzroči resne stranske učinke, vključno z notranjimi krvavitvami.

Hrvaški zdravstveni delavci so z začetkom leta 2026 uradno uvedli globalno pobudo Suhi januar (Dry January), ki prebivalce spodbuja k popolni odpovedi alkoholu v prvem mesecu leta. Namen akcije je ozaveščanje o škodljivih vplivih uživanja alkoholnih pijač na telo in zagotavljanje potrebnega premora organizmu po prazničnem obdobju, ko je poraba alkohola običajno povečana. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za prostovoljno odločitev posameznikov, ki lahko pomembno prispeva k izboljšanju splošnega javnega zdravja v državi. Pobuda, ki je v svetu že uveljavljena, se v Hrvaški izvaja s ciljem zmanjšanja dolgoročnih zdravstvenih tveganj in spodbujanja bolj zdravih življenjskih navad. Zdravniki opozarjajo, da je alkohol eden glavnih dejavnikov tveganja za številne kronične bolezni, zato bi moral biti takšen premor le prvi korak k zmernejšemu uživanju alkohola skozi celo leto. Akcija je bila ob uradnem začetku leta 2026 sprejeta z veliko mero pozornosti v javnosti in medijih.

Posadka helikopterja Mi-171Sh iz sestave 395. eskadrilje transportnih helikopterjev 93. krila Hrvaškega vojnega letalstva je na zadnji dan leta 2025 izvedla nujno reševalno akcijo. V poznih večernih urah so iz Splošne bolnišnice Dubrovnik v Klinični bolnišnični center Split prepeljali hudo bolnega pacienta, ki je bil med prevozom priključen na respirator. Operacija je bila izvedena v zahtevnih pogojih silvestrske noči, pri čemer je vojaška posadka zagotovila hitro in varno premestitev, ki je ključna za nadaljnje zdravljenje pacienta v specializirani ustanovi v Splitu. Gre za še eno v vrsti humanitarnih akcij hrvaške vojske, ki s svojimi zračnimi zmogljivostmi zagotavlja nujno medicinsko pomoč na težje dostopnih območjih ob jadranski obali, kjer so cestne povezave med mesti pogosto prepočasne za kritične primere.

Nekdanji brazilski nogometni reprezentant Roberto Carlos je bil v Sao Paulu nujno hospitaliziran zaradi resnih težav s srcem. 52-letni legendarni levi bočni branilec se je sprva v bolnišnico prijavil zaradi krvnega ugruška v nogi, ki so ga opazili med družinskim dopustom, vendar so podrobni zdravniški pregledi odkrili nevarne srčne nepravilnosti. Zdravniki so se odločili za takojšen operativni poseg, natančneje za ugradnjo katetra. Poseg, ki bi moral biti rutinski, se je zaradi nepredvidenih zapletov znatno zavlekel in je trajal več kot tri ure. Kljub težavam med operacijo so zdravniki v Sao Paulu stabilizirali stanje svetovnega prvaka iz leta 2002. Roberto Carlos, ki je v svoji karieri s madridskim Realom trikrat osvojil ligo prvakov, ostaja pod strogim nadzorom medicinskega osebja, njegovo trenutno zdravstveno stanje pa je po poročanju lokalnih virov stabilno.

Hrvaška zdravniška zbornica (HLK) in Hrvaško združenje bolnišničnih zdravnikov (HUBOL) sta ostro kritizirala nova navodila ministrstva za zdravje glede dopolnilnega dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, ki naj bi začela veljati z novim letom. Združenji opozarjata, da dokument, ki je bil poslan ravnateljem bolnišnic, ni pravno zavezujoč in uvaja neenake kriterije za zaposlene v javnem zdravstvu. Po njunem mnenju gre za poskus prelaganja odgovornosti z zdravstvene administracije na vodstva posameznih zdravstvenih zavodov. Predstavniki zdravnikov izpostavljajo, da bi moralo biti področje dela pri zasebnih ponudnikih urejeno s sistemsko zakonodajo, ne pa z navodili, ki dopuščajo različne interpretacije. Takšna praksa bi po njunih navedbah lahko privedla do samovolje ravnateljev in neenake obravnave zdravnikov glede na bolnišnico, v kateri so zaposleni. Ministrstvo za zdravje pod vodstvom Vilija Beroša se na očitke o pravni praznini navodil še ni podrobneje odzvalo, medtem ko strokovna javnost opozarja na tveganje dodatnega slabljenja javnega zdravstvenega sistema.

Upravni svet Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZO) je na torkovi seji sprejel odločitev o povišanju cene police dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Nova cena bo od 1. februarja 2026 znašala 180 evrov na leto oziroma 15 evrov mesečno. Odločitev je bila sprejeta po izvedenem javnem posvetovanju in bo veljala tako za obstoječe kot za na novo sklenjene police zavarovanja. Sprememba cenovne politike HZZO neposredno vpliva na širši krog zavarovancev v sosednji državi, saj zavod prilagaja svoje finančne načrte dolgoročni vzdržnosti zdravstvenega sistema. Po navedbah institucije gre za uskladitev, ki bo omogočila nadaljnje nemoteno izvajanje storitev iz naslova dopolnilnega kritja. To povišanje predstavlja pomemben premik v stroških za gospodinjstva na Hrvaškem, saj so se cene do sedaj ohranjale na nižji ravni.

Klinični bolnišnični center (KBC) Reka je s 29. decembrom uvedel popolno prepoved obiskov na vseh oddelkih, zavodih in klinikah. Odločitev je sprejela komisija za bolnišnične okužbe zaradi strmega naraščanja števila primerov gripe med prebivalstvom. Reka se je tako pridružila KBC Osijek, ki je podoben ukrep sprejel že prej, medtem ko v splošni bolnišnici v Pulju še naprej izvajajo poostrene epidemiološke ukrepe, primerljive s tistimi iz časa pandemije covida-19. Direktor reškega kliničnega centra Alen Ružić je pojasnil, da so obiski začasno ukinjeni na vseh bolnišničnih lokacijah, vendar so v izjemnih in upravičenih situacijah mogoča odstopanja, o katerih odločajo vodje posameznih oddelkov. Ukrep je namenjen zaščiti hospitaliziranih bolnikov in osebja pred širjenjem virusnih okužb, ki so v tem prazničnem obdobju močno obremenile hrvaški zdravstveni sistem.

Trener italijanskega nogometnega prvoligaša Lazio, Maurizio Sarri, je bil v ponedeljek podvržen manjšemu operativnemu posegu na srcu. 66-letni strokovnjak je po diagnozi atrijske fibrilacije v polikliniki Tor Vergata prestal katetersko ablacijo s tehnologijo PFA. Gre za rutinski poseg, ki je bil po navedbah rimskega kluba uspešno izveden, kar Sarriju omogoča hiter povratek na delovno mesto. Italijanski mediji poročajo, da se bo izkušeni strateg k vodenju moštva vrnil že v prihodnjih dneh. Klub je v uradni izjavi potrdil, da je operacijo izvedel profesor Anselmino s svojo ekipo, poseg pa ni zahteval daljšega bolnišniškega dopusta. Novica o zdravstvenem stanju trenerja je sprva sprožila nekaj ugibanj v javnosti, vendar so hitra pojasnila kluba in uspešen izid operacije pomirila navijače in športno javnost.

Kitajski regulatorni organ za kibernetiko je predlagal strožji nadzor nad storitvami umetne inteligence, ki posnemajo človeško osebnost in vstopajo v čustvene interakcije z uporabniki. Nove smernice naj bi zagotovile večjo regulacijo razvoja in uporabe sistemov umetne inteligence, ki komunicirajo na način, podoben človeškemu.

Bolnišnica Queen Elizabeth University Hospital v Glasgowu se je opravičila, potem ko je zaradi napake prišlo do kremacije napačnega trupla. NHS Greater Glasgow and Clyde je izrazil obžalovanje in poudaril, da je napaka povzročila »znatno dodatno stisko« dvema družinama. Začeli so preiskavo o dogodku.

Srbska vlada je sprejela sklep, ki direktorjem zdravstvenih ustanov omogoča prerazporeditev delovnega časa zaposlenih do konca leta 2025 in v letu 2026, z namenom zmanjšanja čakalnih dob.

Jair Bolsonaro, ki je v zaporu zaradi poskusa državnega udara in prestaja 27-letno zaporno kazen, je uspešno prestal operacijo bilateralne ingvinalne hernije. Operacija je trajala približno tri ure in pol, po njej pa je bil nameščen v bolnišnično sobo.

Pri Našicah se je peteročlanska družina, vključno z dvema otrokoma, starima šest in osem let, zastrupila z ogljikovim monoksidom. Odpeljali so jih v županijsko bolnišnico v Našicah.

Na dolžino življenja imajo večji vpliv dejavniki življenjskega sloga, kot so hidracija, obvladovanje stresa in navade spanja, kot pa geni. Kronično delo preko delovnega časa aktivira simpatični živčni sistem, kar vodi do izčrpanosti.

Donald Trump je ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti in imenoval posebnega odposlanca za to območje. Vodstvo Grenlandije je izjavilo, da imenovanje odposlanca ne spreminja ničesar v zvezi z njihovim ozemljem. Poudarili so, da ZDA ne morejo priključiti druge države, niti z argumenti o mednarodni varnosti.

Predsednik Vučić je potrdil, da Gazprom vodi pogovore o prodaji deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) tudi z madžarskim MOL-om. Potrdil je tudi, da ima Srbija z Rusijo dogovor o podaljšanju dobave plina do 31. marca.