Združene države Amerike so po izvedbi obsežne vojaške operacije v Venezueli aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriških medijev sta bila ujetnika prepeljana v letalsko bazo nacionalne garde Stewart v zvezni državi New York, trenutno pa se nahajata v pripornem centru v Brooklynu. Maduro se bo kmalu pojavil pred newyorškim sodiščem, kjer se bo spopadal z obtožbami, ki so sledile sobotnim letalskim in kopenskim napadom elitnih enot Delta Force na Karakas. Dogodek je sprožil ostre politične odzive znotraj ZDA. Župan New Yorka Zohran Mamdani je aretacijo označil za vojni zločin in o svojem nasprotovanju neposredno obvestil predsednika Donalda Trumpa. Slednji je na svojem družbenem omrežju že pred aretacijo objavil fotografijo Madura s prevezanimi očmi in Venezueli zagrozil, da bo za dogajanje plačala visoko ceno. Ruska stran je operacijo kritizirala in jo primerjala s preteklimi ciničnimi intervencijami Zahoda. Ameriški napadi so Venezuelo pahnili v globoko politično krizo, vodenje države pa je prevzela podpredsednica Delsi Rodriguez. Medtem ko Washington aretacijo utemeljuje z bojem proti narkokartelom, venezuelska vlada zahteva nujno sejo Varnostnega sveta ZN in trdi, da gre za kršitev mednarodnega prava.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške elitne sile Delta Force v sodelovanju z obveščevalno agencijo CIA izvedle obsežno in bliskovito vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Cilj operacije »Absolute Resolve« je bil zajetje predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija vključevala več kot 150 letal in letalske napade na ključne vojaške objekte v državi, vključno z največjim vojaškim kompleksom Fuerte Tiuna. Med operacijo je bilo po poročanju tujih medijev ubitih najmanj 40 oseb, med njimi tako vojaki kot civilisti. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima prepeljali v Združene države Amerike, kjer je že prispel v New York. Tam se bo pred zveznim sodiščem spopadel z obtožnico, ki ga bremeni narkoterorizma, trgovine s kokainom in nezakonitega posedovanja orožja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bo mogoč ustrezen prehod oblasti, ter nakazal namero po neposrednem vpletanju v venezuelsko naftno industrijo. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dotedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in pozvala k uporu proti imperialistični agresiji.

Ameriške elitne enote Delta Force so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil v intervjuju za televizijo Fox News in jo označil za izjemen uspeh, pri čemer je razkril, da so vojaki par zajeli neposredno v njuni spalnici v predsedniški palači, ki jo je opisal kot »trdnjavo«. Po Trumpovih besedah so bili ameriški vojaki opremljeni z masivnimi varilnimi aparati za preboj jeklenih sten, vendar so Madura presenetili, preden se je uspel zateči v varno sobo. Zajeti venezuelski voditelj je bil s helikopterjem prepeljan na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, nato pa v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mami in zaroti. Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo v državo vstopile največje ameriške naftne družbe. Operacija je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti; medtem ko so zavezniki, kot je izraelski premier Benjamin Netanjahu, čestitali Trumpu, so drugi voditelji, vključno z brazilskim predsednikom Lulo da Silvo, dejanje obsodili kot kršitev suverenosti in nevaren mednarodni precedens.

Venezuelska državna naftna družba PDVSA je bila prisiljena začeti zmanjševati proizvodnjo surove nafte, saj so se zaradi ameriške blokade izvoza skladiščne kapacitete v državi zapolnile do kritičnih mej. Kot so za tiskovno agencijo Reuters pojasnili viri blizu podjetja, se nafta zaradi nezmožnosti prodaje na mednarodnih trgih kopiči v skladiščih, kar neposredno vpliva na operativne zmožnosti črpanja. Poleg gospodarskih sankcij so se razmere poslabšale tudi zaradi nedavnih napadov na infrastrukturo, ki so dodatno ohromili energetski sektor države. Poteza o krčenju proizvodnje predstavlja nov udarec za venezuelsko gospodarstvo, ki je močno odvisno od naftnih prihodkov, obenem pa odraža stopnjevanje napetosti med Caracasom in Washingtonom. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo dolgotrajnejša zaustavitev vrtin povzročila nepopravljivo škodo naftnim poljem in otežila morebitno prihodnjo obnovo polnega delovanja.

Po nedavni aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura so se v mednarodni skupnosti in na energetskih trgih pojavila nujna vprašanja o prihodnosti tamkajšnje naftne industrije, ki velja za eno najobsežnejših na svetu. Investitorji, trgovci z energenti in globalne korporacije trenutno analizirajo, kdo v nastalem političnem vakuumu dejansko izvaja operativni nadzor nad naftnimi polji in državno infrastrukturo. Razmere so kritične, saj je bila proizvodnja nafte po več desetletjih slabega upravljanja in pomanjkanja investicij že pred zadnjimi dogodki v stanju močnega propadanja. Strokovnjaki preučujejo morebitne scenarije okrevanja proizvodnje v primeru trajne menjave oblasti, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na svetovne cene nafte in stabilnost oskrbe. Trenutna negotovost vpliva na globalne borze, saj Venezuela razpolaga z največjimi potrjenimi zalogami nafte na svetu. Medtem ko se politična situacija v državi še naprej razvija, ostaja ključno vprašanje, ali bo nova uprava sposobna privabiti tuje investicije in tehnološko znanje, ki sta nujna za sanacijo dotrajanih črpalnih sistemov.

V prestolnici Katarja so več mesecev potekali tajni pogajalski sestanki med predstavniki Združenih držav Amerike in najožjimi sodelavci venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po poročanju ameriškega časnika Miami Herald so se pogovori osredotočali na politično prihodnost države brez Madura, kar nakazuje na morebitno izdajo znotraj predsednikovega najožjega kroga. Operacija, ki je potekala več kot 12.000 kilometrov stran od Caracasa, je vključevala visoke predstavnike katarskih in ameriških oblasti. Analitiki navajajo, da so Madurovi sodelavci v zameno za lastno varnost in umik sankcij Američanom ponujali informacije in sodelovanje pri mirni tranziciji oblasti. Čeprav podrobnosti o identiteti vpletenih venezuelskih uradnikov niso bile javno razkrite, viri blizu pogajanjem trdijo, da so bili ti sestanki jasen dokaz krhanja notranje enotnosti venezuelskega režima. Dogajanje v Dohi bi lahko močno vplivalo na stabilnost trenutne vlade v Venezueli in prihodnje diplomatske odnose v regiji.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta od nedelje v priporu v New Yorku, potem ko so ju v bliskoviti in obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele ameriške posebne enote Delta Force. Predsednik ZDA Donald Trump je operacijo, imenovano 'Absolute Resolve', označil za zgodovinski uspeh v boju proti narkoterorizmu. Po navedbah ameriškega ministrstva za pravosodje sta bila Maduro in Floresova obtožena vodenja nelegitimne vlade, ki je bila vpletena v obsežno trgovino s kokainom in orožjem. Operacija, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah v soboto, je vključevala letalske napade na ključne vojaške cilje v Venezueli, pri čemer naj bi po poročanju nekaterih medijev umrlo do 80 ljudi, vključno s civilisti. Po zajetju sta bila Maduro in njegova soproga prepeljana na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York. Maduro je trenutno zaprt v zveznem priporu v Brooklynu, kjer čaka na prvo zaslišanje pred sodnikom, ki je napovedano za ponedeljek ob poldnevu po lokalnem času. Medtem ko v nekaterih delih regije in v diaspori proslavljajo padec dolgoletnega avtokrata, se v Venezueli spopadajo z negotovostjo. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno 'upravljale' državo in se močno vključile v sanacijo tamkajšnje naftne industrije, hkrati pa je Rodríguezovi zagrozil s posledicami, če ne bo sodelovala pri prenosu oblasti.

Angleški nogometni velikan Manchester United je v ponedeljek uradno potrdil takojšnjo prekinitev sodelovanja z glavnim trenerjem Rubenom Amorimom. Odločitev vodstva kluba je sledila po nedeljskem remiju z ekipo Leeds United (1:1) in stopnjevanju napetosti med 40-letnim portugalskim strokovnjakom ter upravo. Amorim, ki je vodenje moštva prevzel novembra 2024, se je na udaru kritik znašel zaradi slabših rezultatov in javnih izjav, v katerih je ostro kritiziral vodstvo kluba in poudaril, da želi delovati kot menedžer s širšimi pooblastili, ne zgolj kot trener. Klub trenutno zaseda šesto mesto v angleški Premier ligi, kar ni izpolnilo visokih pričakovanj lastnikov in navijačev. Poleg rezultatske krize so odločitev pospešila razhajanja glede prestopne politike in nestrinjanje s športnim direktorjem. Začasno vodenje prve ekipe naj bi prevzel Darren Fletcher, medtem ko uprava išče dolgoročno rešitev. Amorimovo obdobje na Old Traffordu se tako zaključuje po komaj 14 mesecih, s čimer se vpisuje med manj uspešne stratege v obdobju po upokojitvi sira Alexa Fergusona.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so operacijo izvedli v zgodnjih jutranjih urah po večmesečnem stopnjevanju napetosti, pri čemer so Madura z območja predsedniške palače v Caracasu s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima. Trump je akcijo opisal kot izjemno uspešno in poudaril, da so ameriške sile uporabile silo, da so prebile zaščitne jeklene stene v rezidenci, ki jo je Maduro spremenil v utrdbo. Ujeti venezuelski voditelj je že prispel v New York, kjer ga čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu, zaroti za uvoz kokaina ter nezakonitem posedovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je napovedala, da se bo Maduro soočil s polno težo ameriškega pravosodja. Medtem ko so republikanski politiki na Floridi operacijo pozdravili kot zmago za demokracijo, so demokratski voditelji in številni mednarodni analitiki kritični do nezakonitosti tovrstnega posega v suverenost tuje države brez odobritve kongresa. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo in v državo vrnile ameriška naftna podjetja, hkrati pa je uprizoril ostre grožnje sosednjim državam, vključno s Kolumbijo in Mehiko.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnih dogodkih v regiji napovedal, da Združene države Amerike ne izključujejo možnosti vojaške akcije proti Kolumbiji. Trump je v nedeljo izjavil, da mu ideja o vojaškem posredovanju proti kolumbijski vladi "dobro zveni", ob tem pa je poudaril, da bi morali biti tamkajšnji voditelji močno zaskrbljeni. Ta retorika sledi uspešno izvedeni operaciji ameriških specialnih sil v Venezueli, kar kaže na agresivnejši pristop ameriške zunanje politike v Južni Ameriki. Napovedi o morebitnem napadu na Kolumbijo so sprožile val ugibanj o prihodnji stabilnosti regije, saj se ameriška administracija očitno pripravlja na nove operacije po zajetju venezuelskega voditelja. Trumpove besede nakazujejo, da Združene države Amerike po vojaškem posegu v Venezueli svojo pozornost zdaj usmerjajo proti sosednji Kolumbiji, pri čemer predsednik poudarja, da je odločen v svojih namerah glede vzpostavitve novega reda v tem delu sveta.

Izraelske oblasti so vrhovnemu sodišču sporočile, da mora prepoved vstopa mednarodnim medijem na območje Gaze ostati v veljavi zaradi domnevnih varnostnih tveganj. Dokument, ki ga je javni tožilec predložil vladi, poudarja, da kljub veljavnemu premirju tveganja za tujce niso izginila. Izrael vztraja, da začasna prekinitev ognja ne predstavlja zadostnega razloga za sprostitev dostopa tujim dopisnikom, saj bi njihova prisotnost lahko ogrozila vojaške operacije ali njihovo lastno varnost. To odločitev kritizirajo številne mednarodne novinarske organizacije, ki opozarjajo na pomanjkanje neodvisnega poročanja s terena. Doslej so tuje tiskovne agencije v Gazo vstopale le pod strogim nadzorom izraelske vojske, kar po mnenju kritikov onemogoča objektivno dokumentiranje dogajanja. Vrhovno sodišče bo o zadevi odločalo v kratkem, medtem ko se Izrael že dlje časa spopada z obtožbami o izvajanju propagande in prikrivanju dejanskega stanja v enklavi.

Štiri afriške države so uradno obsodile aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ZDA med vojaško operacijo v Caracasu. Marco Rubio je poudaril, da ZDA ne nameravajo upravljati z Venezuelo, temveč jo prisiliti k spremembam. Pojavila so se vprašanja o tem, kdo bo zdaj vodil Venezuelo. Elon Musk je podprl Rubia za predsednika Venezuele.

Minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose Bosne in Hercegovine Staša Košarac je izdal odločbo o odvzemu dovoljenja za proizvodnjo brezpilotnih letalnikov podjetju BNT - Tvornica mašina i hidraulike iz Novega Travnika. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko je inšpektorat na podlagi ministrovega ukaza izvedel redne in izredne nadzore, ki so potrdili kršitve zakona o proizvodnji oborožitve in vojaške opreme. Podjetje, ki je del namenske industrije v Bosni in Hercegovini, je izgubilo pravico do izdelave dronov zaradi ugotovljenih nepravilnosti v postopkih, ki jih predpisuje zakonodaja na področju obrambnega sektorja. Minister Košarac je poudaril, da je spoštovanje strogih zakonskih okvirov pri proizvodnji orožja ključnega pomena za varnost in ugled države na mednarodnem trgu, zato so bili ukrepi zoper kršitelje nujni.

Ameriške specialne enote Delta Force so v sodelovanju z obveščevalno službo CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so vojaki Madura zajeli neposredno v njegovi rezidenci, ki jo je opisal kot »trdnjavo«, in ga nato s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima. Operacija, ki je bila izvedena v zgodnjih jutranjih urah, je vključevala tudi letalske napade in povzročila začasno prekinitev dobave električne energije v Caracasu. Maduro je že prispel v New York, kjer ga čaka sodni postopek zaradi obtožb narko-terorizma, pranja denarja in trgovine z drogami. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da se bo par soočil s polno težo ameriškega pravosodja. Predsednik Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, ter poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja igrala ključno vlogo pri obnovi države. Mednarodna skupnost je na dogajanje odzvala deljeno; medtem ko nekateri voditelji operacijo podpirajo, kritiki opozarjajo na nevarno kršitev mednarodnega prava in suverenosti države.

Združene države Amerike so v bliskoviti in obsežni vojaški operaciji, poimenovani Absolute Resolve, v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriške elitne enote Delta Force in obveščevalna služba CIA so operacijo izvedle v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so uporabile letalsko podporo in kibernetske napade za ohromitev venezuelske obrambe. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bila operacija "briljantna", Maduro pa je bil z vojaško ladjo USS Iwo Jima in kasneje z letalom prepeljan v zvezni pripor v Brooklynu v New Yorku. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in njegovi soprogi uničilo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v ZDA ter nezakonitega posedovanja orožja. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo do zagotovitve varne tranzicije oblasti, ob tem pa je poudaril namen vstopa ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelske energetske infrastrukture. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala mešano; medtem ko nekateri opozicijski voditelji in venezuelska diaspora proslavljajo konec Madurovega režima, države, kot sta Kitajska in Rusija, ter Združeni narodi opozarjajo na nevaren precedens in kršitev suverenosti države. Poročila navajajo, da je bilo v spopadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti, razmere v državi pa ostajajo izjemno napete in negotove.

Kitajska je v uradnem odzivu ostro obsodila nedavne ukrepe Združenih držav Amerike proti Venezueli, ki so vključevali aretacijo predsednika Nicolása Madura. Peking je te poteze označil za »hegemonističen napad« in zahteval njegovo takojšnjo izpustitev, pri čemer je poudaril, da je bil Maduro izvoljen po demokratični poti. Kitajsko zunanje ministrstvo je ob tem opozorilo, da enostranska dejanja Washingtona resno ogrožajo mednarodni pravni red in suverenost neodvisnih držav. Kitajski predsednik Xi Jinping je izpostavil, da se svet trenutno nahaja v obdobju velike nestabilnosti, pri čemer so po njegovih besedah prav nasilniška dejanja tista, ki rušijo stabilnost svetovnega reda. Kitajska, ki velja za ključno politično in gospodarsko zaveznico Venezuele, je poudarila, da ne bo molčala ob kršitvah mednarodnega prava. Diplomatski odnosi med Pekingom in Washingtonom se zaradi tega dogodka dodatno zaostrujejo, kar vpliva na globalno ravnovesje moči.

Predsednik Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prenos oblasti. Župan New Yorka Zohran Mamdani je obsodil vojaško operacijo ZDA kot kršitev mednarodnega prava. V napadu je bilo ranjenih šest ameriških vojakov in ubitih 40 Venezuelanov. Maduro in njegova soproga sta bila prepeljana v zapor za VIP osebe v Brooklynu.

Ameriška vojska je v sodelovanju z obveščevalno službo CIA in posebnimi enotami Delta Force v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 izvedla obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Med operacijo so ameriški specialci zajeli dolgoletnega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, ju s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York. Maduro je trenutno pridržan v zveznem pripornem centru Metropolitan v Brooklynu, kjer čaka na prvo zaslišanje pred sodiščem v Manhattnu. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen judiciozen prehod oblasti. Trump je poudarila, da bodo v državo vstopile ameriške naftne družbe, ki bodo obnovile uničeno infrastrukturo. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dotedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev in kršitev mednarodnega prava. Po poročanju tujih medijev je v napadih na vojaške objekte v Caracasu umrlo najmanj 40 oseb, med njimi so bili tako pripadniki vojske kot civilisti.

Združene države Amerike so po uspešno izvedeni vojaški operaciji Absolute Resolve, v kateri so v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, napovedale vzpostavitev začasne ameriške uprave nad državo. Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci potrdil, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Venezuelo in v kratkem imenovale upravitelje. Med kandidati za ključne vloge se omenja državni sekretar Marco Rubio, kar je z javno podporo na družbenem omrežju X pospremil tudi tehnološki milijarder Elon Musk. Po poročanju ameriških medijev je Trumpa k hitremu ukrepanju spodbudilo Madurovo kljubovanje decembrskemu ultimatumu in provokativno javno nastopanje. Medtem ko je bila oblast v Venezueli formalno prenesena na podpredsednico Delcy Rodriguez, ZDA vztrajajo pri lastnem načrtu stabilizacije države. Nicolás Maduro se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer naj bi se v ponedeljek pojavil pred sodiščem zaradi obtožb, povezanih z narkoterorizmom. Operacija, ki je zahtevala najmanj 40 žrtev, je sprožila ostre odzive mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske, ki zahteva takojšnjo izpustitev Madura. Varnostni svet Združenih narodov se bo glede nastale krize sestal v ponedeljek, medtem ko ameriška diplomacija pod vodstvom Marca Rubia trdi, da državi nista v vojnem stanju.

Manchester United je po 14 mesecih odpustil trenerja Rubena Amorima. Kot razloge navajajo naraščajoče napetosti, slab management in rezultate. Amorim je prevzel vodenje leta 2024.