APDEJT.si

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal širitev vojaških operacij v mestu Gaza in njegovi okolici z namenom prevzema popolnega nadzora. Izraelska vojska je pozvala k evakuaciji dveh nebotičnikov v Gazi, preden ju je uničila, saj naj bi jih Hamas uporabljal za svoje operacije.

Novi izsiljevalski virus, imenovan 'Charon', uporablja tehniko bočnega nalaganja DLL za vdor v kritično infrastrukturo, pri čemer cilja na letalske in javne sektorje na Bližnjem vzhodu. Virus izkorišča šifrirane koristne obremenitve in zaupanja vredne binarne datoteke za obhod obrambnih mehanizmov EDR, kar kaže na prehod k bolj prikritim in vztrajnim kampanjam izsiljevalske programske opreme. Hkrati je bil hrvaški Inštitut Ruđer Bošković žrtev napada z izsiljevalsko programsko opremo, ki je izkoristila ranljivosti 'ToolShell' v Microsoft SharePointu, s čimer je postal ena izmed več kot 9.000 institucij po vsem svetu, prizadetih v napadu.

Kljub javni izjavi o prekinitvi nakupov izraelskega orožja po začetku vojne v Gazi, Slovenija nadaljuje z nabavo raketnih sistemov, razvitih v Izraelu. Vlada trdi, da Ministrstvo za obrambo ni izvedlo nobenih plačil izraelskim proizvajalcem orožja, čeprav dokazi kažejo nasprotno.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k takojšnji aktivaciji varnostnih jamstev, ki jih je Ukrajini obljubila Koalicija voljnih, in izrazil upanje v boljšo usklajenost med ZDA in Evropo. Medtem pa administracija Donalda Trumpa prekinja financiranje varnosti evropskih držav, ki mejijo na Rusijo. V Parizu je potekalo še eno srečanje Koalicije voljnih o vojni v Ukrajini, kjer sta se Francija in Velika Britanija zavzeli za napotitev evropskih enot v Ukrajino, medtem ko je Poljska postala ranljiva zaradi notranjih delitev.

Po poročilih poljskega portala nczas.com se izraelska vojska pripravlja na obsežno operacijo v Gazi in je izdala ukaz o takojšnji evakuaciji. Medtem v Sloveniji, natančneje v Portorožu, poteka konferenca Icampp, na kateri Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani gosti znanstvenike iz izraelskega tehnološkega inštituta Technion. Spletni portal rdecapesa.com izpostavlja, da je Technion ključni akter pri razvoju tehnologij, ki jih izraelski orožarji uporabljajo za proizvodnjo orožja.

Nemčija se pripravlja na morebitne prihodnje konflikte v Evropi, ki jih povzroča naraščajoča ruska nevarnost in vojna v Ukrajini. Nemški mediji poročajo, da vlada načrtuje posodobitev vojaške službe in povečanje prisotnosti Bundeswehra v Litvi s 5.000 vojaki. Pričakujejo, da bo vojska pripravljena na možno vojno situacijo, kjer bi lahko bilo do 600 žrtev dnevno.

Nemčija ocenjuje svojo pripravljenost na morebitni vojaški spopad v luči ruske agresije v Ukrajini. Generalpodpolkovnik Alfons Mais, inšpektor nemške vojske, poudarja, da je ključnega pomena imeti pravo miselnost in pogum, saj "drugega zmagovalca ne bo". Članki izpostavljajo, da se je po več kot 40 mesecih vojne v Ukrajini spremenila ocena možnih scenarijev delovanja Bundeswehra.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta okrepila pozive zaveznikom, naj Kijevu zagotovijo konkretna varnostna jamstva. Rutte je poudaril, da Nato ne bo dopustil Rusiji, da bi si prisvojila niti centimeter ukrajinskega ozemlja, ter dodal, da se podpora Nata Ukrajini povečuje. Nato pripravlja dvostopenjski načrt za zagotovitev varnosti Ukrajine.

Ukrajina je ponoči z droni napadla rusko rafinerijo nafte v Rjazanu. Ukrajinska vojska nadaljuje z napadi na rusko naftno industrijo, ki so že avgusta povzročili resno pomanjkanje goriva v Rusiji.

Španija je napovedala devet ukrepov proti Izraelu, vključno s popolnim embargom na orožje in prepovedjo vstopa izraelskim uradnikom v državo. Premier Pedro Sanchez je Izrael obtožil genocida. Medtem pa je Islandija sporočila, da ne namerava slediti španskemu zgledu in prepovedati prevoza vojaške opreme Izraelu skozi svoj zračni prostor. Zunanja ministrica Þorgerður Katrín Gunnarsdóttir je dejala, da o tem niso razpravljali.

Ruski predsednik Vladimir Putin je iranskega predsednika Masouda Pezeshkiana obvestil o rezultatih vrha z ameriškim voditeljem Donaldom Trumpom na Aljaski, poroča Kremelj. Medtem se na spletu pojavljajo teorije zarote glede podpisa Melanie Trump na pismu Putinu. V Italiji pa mediji poročajo, da se uresničitev miru v Ukrajini oddaljuje, saj naj bi bil Trump vse bolj podrejen Putinu, njegove obljube pa naj bi bile le prazna propaganda.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija tuje vojake, nameščene v Ukrajini, obravnavala kot legitimne tarče za uničenje, razen če bo dosežen dogovor o prekinitvi ognja in miru. Emmanuel Macron je dejal, da bo 26 držav poslalo mirovne sile v Ukrajino po sklenitvi mirovnega sporazuma, pri čemer naj bi ZDA kmalu potrdile podporo. Ukrajinski droni so ponovno napadli eno največjih ruskih rafinerij.

Španski premier Pedro Sánchez je napovedal devet ukrepov, vključno z embargom na orožje Izraelu, z namenom zaustavitve "genocida" v Gazi. Španija je prepovedala uporabo svojih pristanišč in zračnega prostora plovilom, ki prevažajo orožje v Izrael. Izrael je te ukrepe označil za antisemitske, kar je vodilo v zaostritev odnosov in odpoklic španske veleposlanice iz Izraela na posvetovanja.

Evropski parlament je razpravljal o protestih v Srbiji, pri čemer je večina poslancev kritizirala vlado v Beogradu zaradi avtoritarnosti in nasilja nad protestniki. Evropska komisarka Marta Kos je izjavila, da mora Srbija premagati stagnacijo pri izvajanju reform. Evropska komisija in evropski poslanci so kritizirali Srbijo zaradi zatiranja protestov, pri čemer je komisar za širitev EU izrazil dvom o zavezanosti Srbije članstvu v EU, poslanci pa so obsodili policijsko brutalnost.

NATO-va protizračna obramba v Poljski se je izkazala za nemočno proti ruskim dronom, saj je od 19 dronov sestrelila le tri, in to z raketami, vrednimi stotisoče evrov. Pojavljajo se vprašanja o pripravljenosti NATO na tovrstne incidente, nekateri pa predlagajo, da bi države članice morale del sredstev iz programa SAFE nameniti za krepitev protizračne obrambe. Razkrita je bila slabost protizračne obrambe držav NATO.

Nato je napovedal začetek operacije "Vzhodna straža" (Eastern Sentry) kot odziv na vdore ruskih dronov v zračni prostor Poljske. Cilj operacije je okrepiti varnost in obrambo vzhodnega krila zavezništva. Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, in vrhovni poveljnik Nata za Evropo, ameriški general Alexus G. Grynkewich, sta na tiskovni konferenci uradno naznanila začetek operacije.

Poljska vojska je sporočila, da je sestrelila ruske drone, ki so kršili njen zračni prostor med napadi na Ukrajino. Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da je bilo najmanj osem ruskih napadalnih dronov usmerjenih proti Poljski. Pri sestrelitvi so sodelovali poljski F-16, nizozemski F-35 ter AWACS in Natovi leteči tankerji.

Poljska in zavezniške letalske sile so izvedle preventivno operacijo v poljskem zračnem prostoru zaradi nevarnosti napadov z droni v sosednjih regijah Ukrajine. Hkrati je Romunija, prav tako članica NATO pakta, aktivirala svoje bojne lovce zaradi ruskega drona, ki je kršil njen zračni prostor.

Finski predsednik je izjavil, da Rusija testira meje NATA in da vojna ni več omejena na Ukrajino. Po ruskih napadih z droni nad Poljsko je NATO izvedel novo operacijo, Norveška pa je napotila bojna letala na Poljsko. Odkrili so slabosti zaveznikov pri obrambi pred droni. Donald Trump je pozval NATO, naj uvede visoke carine (50-100%) na Kitajsko do konca ukrajinskega konflikta, ter ponovil poziv k enotnim in strogim sankcijam proti Rusiji in prekinitvi nakupa ruske nafte.

Več kot 1000 nemških vojaških vozil je prispelo v Litvo za sodelovanje v obsežni vojaški vaji zveze Nato, imenovani Quadriga 2025. Vozila, vključno z bojnimi in oklepnimi vozili ter vojaškimi tovornjaki, so prepeljali iz nemškega pristanišča Rostock preko Baltskega morja v litovsko pristanišče Klaipeda. Konvoj 37. oklepne pehotne brigade se je nato usmeril proti Pabradeju in drugim lokacijam v Litvi, kar krepi obrambo na vzhodnem krilu Nata.