APDEJT.si

Predsednik Domovinskega gibanja, Ivan Penava, je zavrnil medijske navedbe o sporih znotraj hrvaške vlade glede preprečevanja širjenja afriške svinjske kuge (ASK). Penava je te trditve označil za lažne in zatrdil, da so odnosi v vladi normalni.

Mestni svet Milana je odobril prodajo stadiona San Siro nogometnima kluboma Inter in AC Milan. Podžupanja Anna Scavuzzo je dejala, da se začenja zapleten administrativni postopek in da morata Inter in Milan opraviti delo, ki ga doslej nista. Po prodaji stadiona se zdi, da nič več ne ovira rušenja San Sira, kar omogoča kluboma nadaljevanje projekta rušenja večjega dela obstoječega stadiona.

Zaradi izklopa interneta, ki ga je odredila talibanska vlada, je glavno letališče v Afganistanu obstalo. Izklop je bil prvi tovrstni na državni ravni, odkar so se talibani avgusta 2021 vrnili na oblast, in naj bi bil del boja proti nemorali.

Hrvaški premier Andrej Plenković je ponovno komentiral energetsko krizo in se posebej odzval na prodajo deležev v INA-i, hrvaški naftni družbi, po izjavah madžarskega premierja Viktorja Orbana. Plenković je poudaril, da je njegovo stališče o tem vprašanju že dolgo jasno in da je bila prodaja deležev v INA-i napačna.

Imam Saleh Abouelenen je v mošeji v Kristianstadu na jugu Švedske med petkovo pridigo julija letos razpravljal o tem, kako ravnati z "buntovnimi ženami", kar je sprožilo močne odzive javnosti in ministrov. Njegove izjave, v katerih je navajal, da je žensko treba udariti, če je neposlušna, vendar ne premočno, so povzročile pozive k njegovi deportaciji.

Ameriški predsednik Donald Trump je Hamasu postavil rok tri do štiri dni za odziv na mirovni načrt za Gazo, ki ga je predstavil skupaj z izraelskim premierjem. Hamas je napovedal, da bo predlog obravnaval. Visoki predstavnik Hamasa je dejal, da bodo voditelji skupine opravili interne razprave in pogovore z drugimi palestinskimi frakcijami, preden bodo odgovorili na Trumpov predlog. Svetovni voditelji so podprli Trumpov načrt za končanje spopadov.

Arabski svet je pozdravil Trumpov načrt za končanje izraelske vojne v Gazi. Bahrajnsko zunanje ministrstvo je načrt označilo za pozitivno pobudo. Trump je dejal, da ima Hamas še tri do štiri dni časa za odgovor na načrt, ki med drugim predvideva izpustitev talcev in ustanovitev odbora Palestincev pod vodstvom ZDA. Trump je tudi izjavil, da se bo zadeva končala zelo žalostno, če Hamas ne bo sprejel načrta. Po njegovih besedah se strinjajo vse arabske in muslimanske države ter Izrael, čaka se le še na Hamas.

Kremlj je obtožil moldavske oblasti, da so preprečile stotisočem moldavskim državljanom, ki živijo v Rusiji, da bi glasovali na parlamentarnih volitvah, saj naj bi jim bili na voljo samo dve volišči. Po podatkih ruskih uradnikov v Rusiji živi okoli 500.000 moldavskih državljanov. Opozicija v Moldaviji napoveduje pritožbe.

Benjamin Netanyahu je po predstavitvi Trumpovega načrta za Gazo zanikal, da bi sprejel načelo palestinske države in napovedal, da bo izraelska vojska ostala na območju. Islamski džihad je načrt označil za recept za uničenje celotne regije. Po drugi strani naj bi Netanyahu dobil skoraj vse, kar je želel, kljub mednarodni izolaciji.

Nemški kancler Friedrich Merz in armenski premier Nikol Pašinjan sta pozdravila Trumpov načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi. Načrt predvideva takojšnjo prekinitev spopadov, izpustitev talcev in mednarodni nadzor nad območjem. Bela hiša je objavila podrobnosti načrta po srečanju Trumpa in Netanjahuja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zanikal, da bi se s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom dogovoril o ustanovitvi palestinske države. Kljub pomislekom pa je podprl Trumpov mirovni načrt za Gazo. Sedaj se postavlja vprašanje, ali bo Hamas privolil v načrt, ki zahteva težke kompromise.

Ministri zunanjih zadev Egipta, Jordanije, Indonezije, Pakistana, Katarja, Savdske Arabije, Turčije in Združenih arabskih emiratov so pozdravili Trumpov načrt za rešitev razmer v Gazi. Indijski premier Narendra Modi je prav tako podprl načrt in izjavil, da zagotavlja pot do dolgoročnega miru.

Izrael je podprl 20-točkovni mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Premier Benjamin Netanjahu se je strinjal z načrtom, vendar si je pridržal pravico do nadaljevanja vojaških operacij. Uspeh načrta je odvisen od Hamasa.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Trump se je Netanjahuju zahvalil za sprejetje načrta, ki naj bi bil rezultat pogovorov z ameriškimi zavezniki na Bližnjem vzhodu. ZDA in Izrael sta pozvala Hamas, naj sprejme načrt.

Predsednik SDP Hrvaške, Siniša Hajdaš Dončić, je kritiziral madžarskega premierja Viktorja Orbana, ker se ne želi odreči ruski nafti. Dončić je komentiral madžarske obtožbe glede cene tranzita nafte preko naftovoda Janaf, pri čemer je poudaril, da so Madžari v tem primeru popolnoma v zmoti. Izrazil je tudi mnenje, da je čas, da se podjetje Ina vrne v hrvaške roke.

Predsednik Zoran Milanović je na slovesnem sprejemu ob Dnevu policije podelil odlikovanja upokojenim in aktivnim pripadnikom Ministrstva za notranje zadeve ter častne čine. Med drugim je odlikoval vojnega ministra Ivana Jarnjaka in njegov kabinet. Milanović je ob tem poudaril, da "Hrvaška ve, kam spada" in izrazil ponos nad odlikovanimi.

Donald Trump in Benjamin Netanjahu sta predstavila načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, ki predvideva razorožitev Hamasa, demilitarizacijo Gaze ter ohranitev izraelske varnostne odgovornosti. Trump je dejal, da je Netanjahu privolil v mirovni načrt ZDA za Gazo, in se zahvalil pakistanskemu premierju in načelniku štaba za podporo. Netanjahu je tudi poudaril, da je Trump najboljši prijatelj, ki ga je Izrael kdaj imel v Beli hiši. Podpiral naj bi načrt za končanje vojne v Gazi.

Hrvaški premier Andrej Plenković je izjavil, da ni vprašanje, ali bo Hrvaška priznala Palestino, temveč kdaj. Dodal je, da nedavna priznanja drugih držav niso privedla do močnejšega pritiska za premirje. Plenković je ponovil, da je edina možna dolgoročna in prava rešitev rešitev z dvema državama. Izjava je bila objavljena na več portalih, med drugim vijesti.ba, poskok.info in jutarnji.hr.

Evropska unija je potrdila ponovno uvedbo sankcij proti Iranu, ki vključujejo zamrznitev premoženja iranskih bank, prepoved potovanja za določene uradnike in prepoved nakupa ter transporta iranske surove nafte. Kljub temu EU poudarja, da ostajajo vrata za diplomatska pogajanja odprta. Medtem je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost v razmerju do dolarja, sankcije pa naj ne bi ovirale iranskega izvoza nafte na Kitajsko. Ekonomski udarec sankcij bo najverjetneje najbolj prizadel običajne Irance, medtem ko se bo pritisk na Teheran povečal.

Viktor Orban je ponovil, da Ukrajina ni suverena država, s čimer je odgovoril na obtožbe o kršitvi ukrajinskega zračnega prostora s strani madžarskih izvidniških dronov. Orban je poskušal minimalizirati incident in ni zanikal možnosti, da so madžarski droni preleteli Ukrajino. Ukrajinski predsednik Zelenski je pred tem izjavil, da so izvidniški droni kršili ukrajinski zračni prostor.