APDEJT.si

Trumpova administracija je v memorandumu kongresu sporočila, da so ZDA v "ne-mednarodnem oboroženem konfliktu" z mehiškimi karteli. V prvih devetih mesecih Trumpove administracije so ameriška podjetja podpisala 98 pogodb s tujimi vladami v vrednosti 170 milijard dolarjev. Vojska ZDA je ljudi, ubitih v Karibskem morju zaradi suma tihotapljenja drog, označila za "nezakonite borce".

Kitajska je obtožila ameriško Agencijo za nacionalno varnost (NSA), da je izvedla kibernetske napade na kitajski nacionalni časovni center. Po preiskavi trdijo, da bi morebitna škoda na povezanih objektih lahko ogrozila urednost in natančnost časovnih storitev.

Združeni narodi so bili zaradi zmanjšanja finančnih sredstev, predvsem zaradi zmanjšanja pomoči s strani ZDA, prisiljeni zmanjšati svoje mirovne sile po svetu za približno 25 odstotkov. Zmanjšanje bo povzročilo umik več tisoč vojakov iz različnih kriznih žarišč.

Po propadu mirovnih pogajanj v Turčiji je Pakistan ponovil grožnje talibanom, medtem ko je informacijski minister Tarar dejal, da je afganistanski talibanski režim odgovoren za prekinitev pogovorov med Islamabadom in Kabulom. PTI je napovedal, da bo stal ob strani Pakistanu, če se bodo sovražnosti z Afganistanom nadaljevale.

Afganistan in Pakistan sta se obtoževala za začetek streljanja v obmejnem mestu, medtem ko so se v Turčiji nadaljevali pogovori o prekinitvi ognja.

V Južnem Kitajskem morju sta v razmaku 30 minut strmoglavila helikopter in lovec ameriške letalonosilke USS Nimitz. Vse člane posadke so rešili.

V Istanbulu so potekali mirovni pogovori med Pakistanom in afganistanskimi talibani, kjer naj bi dosegli začasen dogovor o prekinitvi ognja pod pogojem, da afganistanska tla ne bodo uporabljena za napade na Pakistan. Medtem je bil v varnostni operaciji ubit visoki poveljnik pakistanskih talibanov Qari Amjad blizu afganistanske meje. Afganistanski notranji minister Sirajuddin Haqqani pa je Pakistanu zagrozil zaradi neuspelih mirovnih pogovorov.

Indijski šef zračnih sil, Amar Preet Singh, je razkril, da je indijska vojska med operacijo Sindoor uničila 8 do 10 pakistanskih lovskih letal, vključno z ameriškimi F-16 in kitajskimi JF-17. Ciljali so tudi na pakistanske radarje, centre za poveljevanje in nadzor, vzletno-pristajalne steze in hangarje. Indija trdi, da ima dokaze o dolgoročnem napadu na sistem AWACS. Zaradi teh napadov naj bi Pakistan iskal prekinitev ognja.

Kljub pogovorom o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom ter dogovoru o izmenjavi talcev in zapornikov, se protesti v podporo Palestini nadaljujejo po svetu. V Pakistanu so okrepili varnostne ukrepe zaradi protestnega pohoda stranke Tehreek-e-Labbaik Pakistan (TLP), pri tem pa so aretirali več kot 150 aktivistov. V Bostonu so med protestom aretirali 13 ljudi, štirje policisti pa so bili poškodovani. V New Yorku so protestniki vihteli zastave Hamasa in pozivali k dejanjem, »močnejšim od 7. oktobra«. V Londonu so policisti ločevali propalestinske in protisemitistične proteste. V Iraku se nekdanji veliki mufti sooča s tožbo zaradi spodbujanja nasilja in sektaškega govora.

Trumpova administracija je uvedla sankcije proti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi obtožb o trgovini z drogami. Poleg tega je Pentagon napotil udarno skupino letalonosilke v Karibsko morje, uradno za boj proti narkokartelom, vendar venezuelski voditelj Nicolas Maduro trdi, da gre za vojaško krepitev v regiji.

Podpredsednik ZDA JD Vance je kritiziral glasovanje izraelskega parlamenta o aneksiji Zahodnega brega in ga označil za "neumnost" ter politično manevro, ki "žali" Trumpov mirovni načrt. Marco Rubio je prispel v Izrael, da bi okrepil diplomatska prizadevanja, medtem ko ZDA pritiskajo na Izrael glede aneksije Zahodnega brega.

Severna Koreja je potrdila, da je izstrelila manevrirne rakete zemlja-morje v svoje zahodne vode. Po navedbah uradne korejske tiskovne agencije so rakete letele več kot dve uri, preden so natančno zadele cilje.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko prišlo do pogovorov z Nicolásom Madurom, in nakazal, da si Venezuela želi dialoga, kljub naraščajoči ameriški vojaški prisotnosti v Karibskem morju.

Polkovnik Michael Randrianirina je prisegel kot predsednik Madagaskarja po vojaškem udaru, ki je sledil protestom mladih in prisilil nekdanjega predsednika Andryja Rajoelino v beg. Državni udar in politična nestabilnost bi lahko otežila ameriške načrte za pridobivanje kritičnih mineralov na Madagaskarju.

V eksploziji na policijski postaji v indijskem delu Kašmirja je umrlo najmanj devet ljudi, ranjenih pa je bilo med 27 in 32. Po navedbah policije naj bi do eksplozije prišlo nesrečno, ko so policisti med preiskavo aktivirali zaseženo bombo.

Severna Koreja je sporočila, da je preizkusila novo, vrhunsko orožje s hipersoničnimi raketami pred obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Južni Koreji. Trump je odpovedal pogovore z ruskim predsednikom Putinom, vendar se bo srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v Južni Koreji. Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je pozdravil Trumpa kot 'mirotvorca' in poudaril dobre odnose z ZDA.

Odstavljena bangladeška premierka Šejk Hasina je bila obsojena na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s krvavim zatrtjem protestov leta 2024. Posebno sodišče v Daki jo je spoznalo za krivo in jo obsodilo zaradi njene vloge pri represiji protestov, ki so privedli do njenega padca z oblasti.

Predsednik Trump je na vrhu McDonald's Impact v Washingtonu napovedal, da se bo osredotočil na sporočilo o dostopnosti. Poudaril je davčne olajšave v svojem zakonu »One Big Beautiful Bill Act«, ki vključuje davčne olajšave za napitnine, nadure in druge ugodnosti. Njegov nastop je bil namenjen nagovarjanju lastnikov, upravljavcev in dobaviteljev McDonald'sa.

Japonska je uradno protestirala, ker je Kitajska svojim državljanom svetovala, naj se izogibajo obisku Japonske. Japonska je tudi poklicala kitajskega veleposlanika zaradi komentarjev kitajskega generalnega konzula v Osaki glede Tajvana. Napetosti so se povečale po izjavah premierke Sanae Takaichi glede Tajvana.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je potrdila zaseg tankerja Talara, ki pluje pod zastavo Marshallovih otokov, v Hormuški ožini. Tanker je bil zasežen zaradi domnevnih kršitev, vključno s prevozom nedovoljenih petrokemičnih izdelkov, namenjenih v Singapur. Zaseg se je zgodil ob obali Makrana na jugovzhodu Irana, tanker pa je bil na poti iz Združenih arabskih emiratov.