Ameriški predsednik Donald Trump in visoki iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje zaradi obsežnih protestov, ki so pretresli več delov islamske republike. Trump je v petek, 2. januarja 2026, prek družbenega omrežja Truth Social opozoril Teheran, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostrimi povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf pa je ameriška oporišča v regiji označil za legitimne cilje v primeru agresije. Napetosti so se stopnjevale v času, ko so protesti zaradi visokih cen in gospodarske krize zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev, vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej pa je odredil ostro ukrepanje proti demonstrantom.

Po ameriški vojaški operaciji za zajetje Nicolása Madura naj bi umrlo približno 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Donald Trump je razkril podrobnosti operacije in dejal, da je Maduru rekel, naj se preda, a je ta zavrnil. Napovedal je prehodno vlado v Venezueli. Padec Madura je sprožil praznovanja med Venezuelci na Floridi. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo.

V indijski zvezni državi Odisha je prišlo do tragične nesreče v kamnolomu, kjer se je na delavce zrušil večji del skalnate stene. Po prvih informacijah lokalnih oblasti in reševalnih služb obstaja utemeljena bojazan, da je nesreča zahtevala več smrtnih žrtev med tamkajšnjimi zaposlenimi. Reševalne ekipe so nemudoma začele z iskalno akcijo pod gmotami kamenja, vendar delo otežuje nestabilnost terena. Incident se je zgodil v kamnolomu, kjer pridobivajo gradbeni kamen, pri čemer natančno število pogrešanih še ni uradno potrjeno. Lokalna policija in uprava za obvladovanje nesreč preiskujejo vzroke za nenadno zrušenje hriba, medtem ko svojci delavcev čakajo na uradne podatke o žrtvah. Varnostni standardi v indijskih rudnikih in kamnolomih so pogosto predmet kritik, saj so tovrstne nesreče v regiji razmeroma pogoste zaradi pomanjkljivega nadzora in nevarnih delovnih pogojev.

Velika Britanija in Francija sta izvedli skupne zračne napade na podzemni objekt Islamske države v osrednji Siriji. Operacija je bila izvedena v sklopu prizadevanj za preprečitev ponovnega vzpona islamističnih ekstremistov.

Bangladeška zveza za kriket (BCB) je po pregledu razmer, posvetovanjih z bangladeško vlado in naraščajoči zaskrbljenosti zaradi spora glede igralca Mustafizurja Rahmana zavrnila potovanje v Indijo za svetovno prvenstvo T20 leta 2026. Islandija je ponudila, da bi prevzela mesto. Indijska kriket zveza (BCCI) je ukazala ekipi Kolkata Knight Riders, da izpusti Rahmana zaradi nedavnih dogodkov, kar je povzročilo kritike na račun Shahrukha Khana. Vodja BJP je pozdravil potezo BCCI.

Ameriški republikanci so v kongresu izrazili široko podporo predsedniku Donaldu Trumpu glede vojaškega posredovanja v Venezueli, kljub redkim glasovom nestrinjanja znotraj gibanja MAGA. Do enotnosti stranke prihaja v času, ko so Združene države Amerike po vojaški operaciji in zajetju Nicolása Madura prevzele upravljanje države v prehodnem obdobju. Republikanski zakonodajalci so Trumpova dejanja označili za nujna pri zagotavljanju nacionalne varnosti in demokratične tranzicije v regiji. Na drugi strani je Delcy Rodríguez, ki je po zajetju Madura prevzela vodenje venezuelskih oblasti, ostro zanikala kakršne koli dogovore z Washingtonom. Poudarila je, da v državi obstaja le en predsednik, in dejanja ZDA označila za razgaljenje resničnih namenov ameriške administracije po prevzemu nadzora nad venezuelskimi viri. Napetosti med državama ostajajo na vrhuncu, saj ameriška stran vztraja pri vzpostavitvi prehodne uprave pod svojim okriljem, medtem ko preostanek venezuelskega vodstva to označuje za nezakonito okupacijo.

Mjanmarska vojaška oblast je v nedeljo ob 78. obletnici neodvisnosti države od Velike Britanije razglasila amnestijo za več kot 6.100 zapornikov in skrajšala kazni številnim drugim zapornikom. Po poročanju državne televizije MRTV je vodja vojaške vlade, general Min Aung Hlaing, pomilostil skupno 6.134 oseb, med katerimi je tudi 52 tujcev, ki bodo po izpustitvi izgnani iz države. Ukrep ne velja za obsojence, ki prestajajo kazni zaradi hujših kaznivih dejanj, kot sta umor ali posilstvo, oziroma za tiste, ki so zaprti na podlagi posebnih varnostnih zakonov. Za zdaj ostaja nejasno, ali so med izpuščenimi tudi tisoči političnih zapornikov, ki so bili zaprti zaradi nasprotovanja vojaški vladavini. Amnestija je bila objavljena v času, ko vojaška vlada izvaja enomesečni, tristopenjski volilni proces. Kritiki vojaškega režima trdijo, da so te volitve zgolj poskus dajanja videza legitimnosti trenutnemu stanju v državi. Izpustitev spremlja opozorilo, da bodo morali pomiloščenci v primeru ponovitve kaznivega dejanja odslužiti tako novo kot preostanek stare kazni.

V New Yorku je v četrtek uradno zaprisegel Zohran Mamdani, ki je postal 112. župan največjega ameriškega mesta. Mamdani, 34-letni demokratični socialist indijskega porekla, je prvi musliman in hkrati prva oseba južnoazijskega porekla na tem položaju. Svečana zaprisega je potekala ob polnoči, pri čemer je novoizvoljeni župan roko položil na dva korana. Dogodek označuje pomemben zgodovinski in politični premik v mestu, saj je Mamdani napovedal radikalno spremembo smeri vodenja velemesta. Novi župan je v svojem prvem nagovoru obljubil, da se bo prednostno spopadal s krizo dostopnosti stanovanj in naraščajočimi življenjskimi stroški. Poudaril je svojo zavezanost demokratičnemu socializmu in dejal, da se ne bo odrekel svojemu političnemu prepričanju zaradi strahu pred oznako radikalca. Namesto individualizma je napovedal uveljavljanje kolektivizma in vključujoče politike za vse prebivalce New Yorka. Na slovesnosti ga je podprl tudi ameriški senator Bernie Sanders, kar dodatno potrjuje močno podporo progresivnega krila Demokratske stranke. Kljub zgodovinskemu uspehu pa so nekateri desničarski mediji in kritiki zaprisego na koranu označili za sporno, pri čemer so nekateri celo vlekli neustrezne vzporednice s terorističnimi napadi leta 2001. Mamdani je na kritike odgovoril z odločnostjo, da bo vladal drzno in v interesu delavskega razreda, ki mu je na novembrskih volitvah zaupal mandat za vodenje mesta.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in v nizkem štartu« (locked and loaded), ter obljubil pomoč iranskemu ljudstvu v primeru nasilnega zatiranja demonstracij. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se v zadnjih dneh razširili po celotni državi in postali ena največjih notranjih groženj iranskemu režimu v zadnjih letih. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z ostrimi opozorili in obsodbami. Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter varnost njihovih vojakov. Iransko zunanje ministrstvo je Trumpove grožnje označilo za kršitev mednarodnega prava in pozvalo Združene narode k ukrepanju. Medtem je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, kar nakazuje na morebitno nadaljnje zaostrovanje policijskega odziva na ulicah.

Združene države Amerike so v okviru obsežne vojaške operacije v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročilih so ameriški operativci v sodelovanju z določenimi venezuelskimi silami vdrli v vojaški kompleks Fuerte Tiuna, kar je vključevalo tudi zračne napade na strateške cilje v prestolnici. Madura so po prijetju z vrečo na glavi in v okovih prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in orožjem, ki so bile vložene že leta 2020. Zajetje je sprožilo mešane odzive v Venezueli in mednarodni javnosti. Medtem ko so nasprotniki režima in številni umetniki novico sprejeli z navdušenjem, je podpredsednica Venezuele napad obsodila in zahtevala njuno takojšnjo izpustitev. Rusija je uradno pozvala Washington k osvoboditvi Madura, indijska vlada pa se je zaradi tesnih gospodarskih vezi z Venezuelo znašla pred moralno in politično dilemo. Opozicijska voditeljica María Corina Machado, ki velja za eno najglasnejših kritikov Madura, dogajanja še ni podrobneje komentirala, vendar dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj s strmoglavljenjem režima.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 prišlo do katastrofalne nesreče, ko je v nabito polnem baru Le Constellation izbruhnil silovit požar. Po navedbah švicarskih oblasti je v ognju umrlo najmanj 40 ljudi, več kot 100 pa je bilo poškodovanih. Dogodek se je zgodil med novoletnim praznovanjem, ko je bil lokal poln mladih obiskovalcev, tragedija pa velja za eno najhujših v zgodovini te države. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile namizne ognjemetne svečke oziroma kresničke, ki so jih uporabili med proslavljanjem. Švicarsko tožilstvo je že sprožilo preiskavo proti upravnikom bara, policija pa še naprej preiskuje kraj dogodka in zbira dokaze. Na spletu so se pojavili pretresljivi posnetki, ki prikazujejo hitro širjenje ognja v prostorih letovišča, medtem ko so se številni ujeti poskušali rešiti iz gorečega objekta.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA se je papež Leon XIV. zavzel za suverenost Venezuele in blaginjo njenih prebivalcev. Medtem se je v Donostii zbralo več sto ljudi na protestu proti »imperialistični agresiji« nad Venezuelo in aretaciji Madura. Organizatorji protesta zahtevajo njegovo izpustitev.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v soboto v družbi predsednika Donalda Trumpa v letovišču Mar-a-Lago izdal resno opozorilo kubanskim oblastem. Rubio je po prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki so ga izvedle ameriške sile, izjavil, da bi moralo biti vodstvo v Havani zaskrbljeno. Po njegovih besedah je Kuba v varnostnem smislu dejansko kolonizirala Venezuelo, saj naj bi bila celotna venezuelska obveščevalna agencija polna kubanskih agentov. Državni sekretar je kubansko vodstvo označil za nekompetentno in poudaril, da je njihov vpliv na venezuelski varnostni aparat ključen dejavnik v regiji. Medtem ko je Trump izrazil interes za vzpostavitev dobrih odnosov s sosednjimi državami, je kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez Parrilla ostro obsodil ameriško vojaško posredovanje. Dogodek pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike in stopnjevanje pritiska na preostale avtoritarne režime v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na neposredno vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale s smrtonosnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi uporabil besedno zvezo "pripravljeni in polni" (locked and loaded) ter zatrdil, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, ki se upirajo režimu. Njegove izjave so v Washingtonu sprožile mešane odzive, pri čemer je nekdanji strateg Steve Bannon predsednika obtožil kopiranja zunanjepolitičnih metod administracije Baracka Obame in Hillary Clinton. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odgovoru na grožnje pozval varnostne sile, naj odločno obračunajo z udeleženci nemirov, ki jih je označil za izgrednike. Po zadnjih podatkih je v spopadih po državi umrlo najmanj deset ljudi, protesti pa se zaradi visokih cen in gospodarske krize hitro širijo v številna mesta. Teheran je Washington opozoril, da bi kakršno koli vmešavanje v notranje zadeve islamske republike pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu. Napetosti se dodatno stopnjujejo zaradi nedavnih ameriških napadov na iranske jedrske objekte in zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika Irana.

Zvezno sodišče v New Yorku je v soboto odprlo obtožnico proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Ameriško pravosodno ministrstvo ju obtožuje vodenja koruptivne in nelegitimne vlade, ki se je financirala z obsežnim trgovanjem z drogami. Po navedbah tožilstva sta Maduro in njegova soproga sodelovala v zaroti za narkoterorizem in uvoz več tisoč ton kokaina v Združene države Amerike. Obtožnica vključuje tudi kazniva dejanja, povezana z orožjem, in financiranje terorističnih dejavnosti. Nicolas Maduro in Floresova sta bila po navedbah ameriških medijev ujeta v obsežni vojaški operaciji, ki so jo ameriške sile izvedle v Venezueli. Generalna tožilka ZDA Pamela Bondi je poudarila, da so obtožbe rezultat dolgotrajne preiskave mamilarskih poti, ki naj bi jih nadzoroval Madurov režim. Senator Ted Cruz je Madura ob tem označil za nasilneža in podpornika teroristov. Obtožnica predstavlja vrhunec napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj ZDA Madura že dlje časa niso priznavale za legitimnega predsednika države.

Operacija zajetja Nicolása Madura naj bi po poročanju venezuelskega uradnika zahtevala približno 40 življenj med civilisti in vojaškimi osebami. Kitajsko zunanje ministrstvo je zahtevalo takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene s strani Združenih držav. Trumpovi zavezniki naj bi izrazili nestrinjanje z napadom v Venezueli. Maduro naj bi s svojimi plesi ob pesmih, ki pozivajo k miru, spodbudil odločitev za njegovo aretacijo.

Izraelska vojska je uvedla nov tehnološki sistem za regulacijo gibanja na Zahodnem bregu. V Gazi je izraelska vojska nadaljevala z uničevanjem objektov in oviranjem dostave pomoči. Izrael je izvedel tudi nove napade na južni in vzhodni Libanon, kljub opozorilom o evakuaciji in kljub prekinitvi ognja.

Nogometna reprezentanca Malija se je uvrstila v četrtfinale afriškega pokala narodov (AFCON) 2025, potem ko je v napeti tekmi osmine finala po izvajanju enajstmetrovk premagala Tunizijo. Kljub temu da je Malijec El Bilal Toure prejel rdeči karton, kar je njegovo ekipo prisililo v igro z desetimi igralci, je prav on kasneje dosegel odločilni zadetek z bele točke. Redni del srečanja in podaljški so se končali z izidom 3:2 v korist Malija po streljanju enajstmetrovk, potem ko je Maliju v izdihljajih rednega dela uspelo izenačiti. Tunizija, ki si je napredovanje v izločilne boje zagotovila po neodločenem izidu s Tanzanijo v skupinskem delu, tako zapušča prvenstvo v Maroku. Malijska reprezentanca je pokazala izjemno borbenost, saj je večji del srečanja igrala s številčno prednostjo nasprotnika, a je Tunizijcem kljub temu uspelo kloniti v ključnih trenutkih kazenskih strelov. Poleg Malija se je v naslednji krog tekmovanja uvrstil tudi Senegal, ki je po zaslugi dveh zadetkov Gueyeja uspešno premagal svojega nasprotnika.

Med protesti v Iranu, ki so jih sprožile težke gospodarske razmere, je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, po nekaterih poročilih pa celo 35. Varnostne sile so se spopadle s protestniki tudi na Teheranskem Velikem bazarju. Protesti so se razširili na več kot 250 lokacij. Ujetih je bilo več kot 1200 ljudi. ZDA so ponovno zagrozile z intervencijo.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v prvem javnem odzivu na nemire v državi sporočil, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku, in ukazal odločno zatrtje protestov. Demonstracije, ki so jih sprva sprožili rekordno nizka vrednost iranskega riala, naraščajoča inflacija in visoki življenjski stroški, so se hitro razširile v več kot 30 mest po vsej državi. Protestniki so svoje zahteve razširili in zdaj neposredno pozivajo k padcu režima ter vzklikajo gesla proti diktaturi. Vasilje se je v zadnjih dneh stopnjevalo, saj so po poročilih aktivistov za človekove pravice varnostne sile ubile najmanj 15 ljudi, število aretacij pa se strmo povečuje. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij podprl protestnike in zagrozil s posredovanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med Teheranom in Washingtonom. Medtem ko nekateri mediji dogajanje še vedno opisujejo predvsem kot gospodarske nemire, poročila s terena kažejo na obsežnejši civilni upor proti političnemu vodstvu države.