Zvezno sodišče v New Yorku je v soboto odprlo obtožnico proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Ameriško pravosodno ministrstvo ju obtožuje vodenja koruptivne in nelegitimne vlade, ki se je financirala z obsežnim trgovanjem z drogami. Po navedbah tožilstva sta Maduro in njegova soproga sodelovala v zaroti za narkoterorizem in uvoz več tisoč ton kokaina v Združene države Amerike. Obtožnica vključuje tudi kazniva dejanja, povezana z orožjem, in financiranje terorističnih dejavnosti.
Nicolas Maduro in Floresova sta bila po navedbah ameriških medijev ujeta v obsežni vojaški operaciji, ki so jo ameriške sile izvedle v Venezueli. Generalna tožilka ZDA Pamela Bondi je poudarila, da so obtožbe rezultat dolgotrajne preiskave mamilarskih poti, ki naj bi jih nadzoroval Madurov režim. Senator Ted Cruz je Madura ob tem označil za nasilneža in podpornika teroristov. Obtožnica predstavlja vrhunec napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj ZDA Madura že dlje časa niso priznavale za legitimnega predsednika države.
Kontekst in ozadje
3. jan. 2026
Razširitev obtožnice in aretacija Nicolasa Madura
Ameriško zvezno sodišče v New Yorku je objavilo razširjeno obtožnico proti Nicolasu Maduru in Cilii Flores, ki ju bremeni financiranja terorizma. Do objave je prišlo neposredno po njunem zajetju v posebni ameriški vojaški operaciji, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni javnosti.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje ima omejen neposreden vpliv na Slovenijo, vendar je pomembno z vidika mednarodne varnosti in stabilnosti v Latinski Ameriki. Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja ameriško zunanjo politiko in vprašanja demokracije v Venezueli, vendar dogodek ne vpliva neposredno na slovensko gospodarstvo ali notranjo politiko.
Po navedbah novo objavljene obtožnice ameriškega ministrstva za pravosodje je venezuelski predsednik Nicolás Maduro vodil koruptivno vlado, ki jo je financirala obsežna operacija trgovine z drogami. Ta operacija naj bi preplavila ZDA s tisočimi tonami kokaina.
Po aretaciji Nicolása Madura in Cilie Flores je ameriška državna tožilka Pamela Bondi potrdila obtožnico iz leta 2020, ki Madura bremeni narkoterorizma in zarote pri uvozu kokaina. Sojenje naj bi potekalo v New Yorku. Medtem je Trumpovo ravnanje sprožilo razpravo o ustavnosti vojne napovedi in uporabi neomejene globalne moči ZDA.
Nicolás Maduro se bo v ponedeljek pojavil na zveznem sodišču na Manhattnu zaradi obtožb o trgovini z drogami. Obtožen je vodenja 25-letne narkoteroristične zarote. Primer bo ponovno odprl pravno razpravo o imuniteti za tuje voditelje, ki je bila preizkušena že v sojenju Noriegi. Maduro je bil ujet in odpeljan v New York.
Pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike je v New Yorku vložilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj, vključno z narkoterorizmom, zaroto za uvoz kokaina na ozemlje Združenih držav Amerike ter nezakonito posedovanje strojnega orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pamela Bondi je ob tem poudarila, da se bo Maduro soočil s polno močjo ameriškega pravosodja na ameriških tleh.
Postopek predstavlja stopnjevanje pritiska na venezuelski vrh, saj ameriški tožilci trdijo, da je Madurova administracija neposredno vpletena v mednarodno trgovino z drogami. Ta pravna poteza sledi dolgotrajnim preiskavam domnevnih povezav med venezuelsko vlado in narkokarteli, kar naj bi služilo financiranju režima in destabilizaciji regije. Odločitev za pregon predsednika tuje države na zveznem sodišču v New Yorku je v mednarodni politiki redek in izjemno oster ukrep, ki bo dodatno zaostril že tako napete odnose med Washingtonom in Caracasom.
Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v New Yorku pojavil pred zveznim sodiščem, kjer se sooča s štirimi težkimi obtožbami, vključno z narkoterorizmom, uvozom kokaina ter nezakonito posestjo avtomatskega orožja in eksplozivnih naprav. Ameriško tožilstvo Maduru očita, da je vodil koruptivno strukturo, ki je izkoriščala državne organe za olajšanje trgovine z drogami v sodelovanju z oboroženimi skupinami. Po navedbah pravnih strokovnjakov bi se proces lahko skrajšal, če bi Maduro priznal krivdo, vendar mu v primeru obsodbe grozi dolgoletna zaporna kazen.
Madura so ameriške vojaške sile prijele v Caracasu v soboto, 3. januarja 2026, in ga nemudoma prepeljale v New York. Njegov prihod v zvezni pripor je sprožil val negotovosti glede prihodnosti Venezuele, medtem ko tožilci poudarjajo resnost kaznivih dejanj, ki združujejo mednarodno trgovino z drogami in uporabo vojaške moči za zaščito kriminalnih dejavnosti. Skupaj z njim je bila obtožena tudi njegova soproga Cilia Flores, ki naj bi prav tako sodelovala pri vodenju nelegitimne vlade, financirane z dobički od narkotikov.
Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je vložilo uradno obtožnico proti Nicolásu Maduru, ki so ga ameriški tožilci označili za nekdanjega predsednika Venezuele. Obtožnica, ki jo je obravnavalo sodišče v New Yorku, Madura in njegovo soprogo bremeni konspiracije za mamilarski terorizem, uvoza velikih količin kokaina v ZDA ter nezakonite posesti težkega orožja in mitraljezov. Po poročanju ameriških medijev naj bi Madura v soboto prepeljali v New York, kjer bo po prihodu nameščen v zvezni zapor v Brooklynu.
Tožilci trdijo, da je Maduro sodeloval s kolumbijsko gverilsko skupino FARC pri organizaciji trgovine z drogami, kar je služilo kot sredstvo za destabilizacijo regije in financiranje njegovega režima. Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da so obtožbe rezultat dolgotrajne preiskave dejavnosti v južnem okrožju New Yorka. Primer predstavlja stopnjevanje diplomatskega in pravnega pritiska na venezuelsko politično vodstvo, ki ga Washington ne priznava več kot legitimno oblast.
Dogajanje ima omejen neposreden vpliv na Slovenijo, vendar je pomembno z vidika mednarodne varnosti in stabilnosti v Latinski Ameriki. Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja ameriško zunanjo politiko in vprašanja demokracije v Venezueli, vendar dogodek ne vpliva neposredno na slovensko gospodarstvo ali notranjo politiko.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.