Maduro obtožen narkoterorizma, sledi sojenje v New Yorku, Trumpova poteza sprožila polemike

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v New Yorku udeležil prve sodne obravnave, potem ko so ga ameriške oblasti obtožile narkoterorizma in vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Ameriško tožilstvo Maduru in njegovim najožjim sodelavcem očita sodelovanje s kolumbijskimi uporniškimi skupinami pri tihotapljenju večjih količin kokaina v Združene države Amerike. Obtožnica navaja, da je Maduro izkoristil svoj politični položaj za zaščito narko-kartelov in pranje denarja. Oblast v Caracasu je obtožbe kategorično zavrnila in poudarila, da Združene države Amerike niso predložile nobenih konkretnih dokazov, ki bi Madura neposredno povezovali z nezakonitimi posli. Venezuelska diplomacija trdi, da je celoten sodni proces politično motiviran, njegov dejanski namen pa naj bi bil prevzem nadzora nad venezuelskimi zalogami nafte. Do prve obravnave je prišlo kmalu po spektakularni vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile Madura prijele v domovini in ga prepeljale v pripor v New Yorku.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je obsodil ameriško agresijo nad Venezuelo. Nicolása Madura so po ujetju prepeljali v New York, kjer je bil zaprt. Francoski predsednik Macron je "vzel na znanje" konec "diktature". Po Madurovi aretaciji je Delcy Rodriguez bila imenovana za začasno predsednico Venezuele.

Združene države Amerike so v noči s petka na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriško ministrstvo za pravosodje je sočasno objavilo obtožnico, ki Madura in druge visoke uradnike bremeni narkoterorizma ter sodelovanja v več desetletij trajajoči zaroti za tihotapljenje kokaina v ZDA. Po navedbah uradnih virov so Madura z vojaško ladjo že prepeljali proti New Yorku, kjer se bo moral zagovarjati pred zveznim sodiščem. V Venezueli so oblasti po incidentu nemudoma razglasile izredno stanje in napovedale obsežno mobilizacijo vojaških sil v odgovor na po njihovem mnenju ugrabitev predsednika in ameriško agresijo. Medtem ko podpredsednica države po nekaterih poročilih išče zatočišče v Rusiji, se država spopada z negotovostjo glede prihodnjega vodenja. Mednarodna skupnost se je na dogodek odzvala z mešanimi občutki; države, kot so Rusija, Kitajska in Iran, so dejanje ostro obsodile, medtem ko so evropske zaveznice ZDA izrazile zaskrbljenost nad morebitno destabilizacijo regije.