V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države, ko je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja v baru Le Constellation izbruhnil katastrofalen požar. V ognju je življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, več kot 100 pa je bilo poškodovanih. Švicarski tožilci so že sprožili preiskavo proti vodstvu bara, saj naj bi bili za vžig po prvih podatkih krivi prskavci oziroma pirotehnična sredstva na praznovanju. Požar se je hitro razširil v nabito polnem lokalu, kjer so se zabavali predvsem mladi ljudje. Švicarske oblasti in policija preučujejo varnostne protokole v objektu, medtem ko priče opisujejo kaotične prizore posameznikov, ki so se poskušali rešiti iz gorečega objekta. Gre za nesrečo z enim največjih števil žrtev v Švici v zadnjem obdobju, ki je sprožila vprašanja o nadzoru nad uporabo pirotehnike v zaprtih prostorih.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah po polnoči na novoletni dan izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval približno 40 smrtnih žrtev, več kot 115 ljudi pa je bilo poškodovanih. Ogenj je zajel priljubljen bar Le Constellation, ki je bil v času tragedije poln mladih obiskovalcev. Številni preživeli so opisali prizore panike in groze, ko so se skušali rešiti skozi okna, medtem ko so nekateri izhodi ostali nedostopni ali so bili celo označeni za nezakonite. Preiskovalci so doslej uspeli identificirati prve štiri žrtve, gre za mlade Švicarje, stare od 16 do 21 let. Zaradi hudih opeklin bo postopek identifikacije ostalih preminulih trajal več dni ali celo tednov, kar povzroča neznosno bolečino družinam, ki še vedno čakajo na novice o svojih bližnjih. Po navedbah tožilstva je preiskava usmerjena v lastnike lokala, saj prvi izsledki kažejo, da so požar povzročile prskalice na steklenicah šampanjca, ki so bile preblizu stropa. Italijanski veleposlanik je ob tem opozoril na morebitne varnostne pomanjkljivosti in neustrezne zasilne izhode v objektu. Mednarodna skupnost, vključno s papežem Leonom, je že izrazila sožalje ob tej eni najhujših tragedij v sodobni zgodovini Švice.

Švicarski preiskovalci so uvedli uradno preiskavo proti lastnikoma in upravnikoma bara Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo umrlo najmanj 47 ljudi, več kot 115 pa je bilo poškodovanih. Vodstvo lokala sumijo povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti in povzročitve požara iz malomarnosti. Tragedija se je zgodila približno uro in pol po polnoči, ko je bil lokal poln mladih obiskovalcev, starih med 15 in 25 let. Prve ugotovitve kažejo, da so požar povzročile fontane na steklenicah šampanjca, ki so jih prinesli k mizam. Iskre naj bi vnele zvočno izolacijo na stropu, ki se je hitro razširila po kletnih prostorih. Policija preiskuje, ali je material na stropu ustrezal varnostnim predpisom glede ognjevarnosti in ali je bila uporaba pirotehničnih sredstev v zaprtem prostoru sploh dovoljena. Medtem ko se identifikacija žrtev nadaljuje, so številne hudo poškodovane osebe z opeklinami prepeljali v specializirane centre po vsej Evropi, vključno z enotami v Franciji, Italiji in Belgiji.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno prevzel položaj 112. župana New Yorka in s tem postal prvi musliman ter prva oseba južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel na dveh koranih v prisotnosti senatorja Bernieja Sandersa in generalne tožilke zvezne države New York Letitie James. V svojem prvem nagovoru je Mamdani napovedal odločen boj proti krizi cenovne dostopnosti bivanja in poudaril, da se ne bo odrekel svojim političnim prepričanjem zaradi strahu pred oznako radikalca. Novi župan je napovedal ambiciozno agendo, ki se osredotoča na potrebe delavskega razreda in vključevanje vseh prebivalcev velemesta. Mamdani, ki je bil pred izvolitvijo poslanec v državni skupščini, je v svojem govoru izpostavil potrebo po zamenjavi »ostrega individualizma s toplino kolektivizma«. Njegova umestitev pomeni pomemben premik v politični krajini New Yorka, saj je na čelo finančne prestolnice sveta stopil politik, ki se odkrito opredeljuje za demokratičnega socialista in napoveduje obsežne socialne reforme.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta, potem ko je Andrij Jermak odstopil. V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost evropskih držav, da bi razpravljali o najnovejših mirovnih predlogih in načrtih za končanje vojne v Ukrajini, o katerih so se pogajali ZDA. Zelenski je izjavil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Zohran Mamdani je na novoletni dan uradno zaprisegel kot 112. župan mesta New York, s čimer je postal prvi musliman in prvi politik južnoazijskega porekla na čelu te ameriške metropole. Slovesnost je potekala na postaji Old City Hall, kjer je zaprisego vodil ameriški senator Bernie Sanders, dogodek pa so s kulturnimi nastopi popestrili glasbeniki Lucy Dacus in Babbulicious. Mamdani, ki velja za pripadnika krila demokratičnih socialistov, je ob zaprisegi uporabil koran, kar simbolizira vstop mesta v novo politično obdobje. Novi župan je takoj po prevzemu funkcije napovedal vrsto pomembnih pobud in razglasil začetek »nove dobe« za največje ameriško mesto. Njegov vzpon na čelo New Yorka predstavlja zgodovinski mejnik za muslimansko skupnost v Združenih državah Amerike in nakazuje premik v politično usmeritev mesta pod vodstvom progresivnih sil. Prvi dnevi njegovega mandata so minili v znamenju visokih pričakovanj glede socialnih reform in vključevanja različnih etničnih skupin v upravljanje mesta.

Novoizvoljeni župan New Yorka, Zohran Mamdani, je razveljavil več izvršnih ukazov, ki jih je izdal njegov predhodnik Eric Adams, med drugim tudi tiste, ki so podpirali Izrael. Ukrepe je Adams izdal po obtožnici leta 2024 zaradi sprejemanja nezakonitih donacij v kampanji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov je na tem ključnem položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je pred mesecem dni odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Odločitev o imenovanju prvega vojaškega častnika na čelo predsedniškega urada odraža novo prednostno usmeritev Kijeva v vprašanja varnosti, obrambe in mirovnih pogajanj v času, ko se ruska invazija približuje četrtemu letu trajanja. Imenovanje sovpada z intenzivnimi diplomatskimi prizadevanji pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje vojne. V Kijevu so se v soboto zbrali svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, vključno s predstavniki Evropske unije in zveze Nato, da bi uskladili podrobnosti mirovnih predlogov in varnostnih jamstev. Hkrati so se na bojiščih nadaljevali srditi spopadi; analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar dodatno stopnjuje pritisk na ukrajinsko politično vodstvo. Medtem ko Zelenski krepi svojo ekipo, so ruske oblasti obtožile Ukrajino napada z droni v okupirani regiji Herson, v katerem naj bi umrlo 27 ljudi, kar so v Kijevu ostro zanikali.

Po ameriški operaciji v Venezueli je Trump zagrozil venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez z visokimi stroški, če novi venezuelski voditelj ne bo ravnal pravilno. Prav tako je zagrozil Kolumbiji z vojaškim posredovanjem. Premierka Alberte, Danielle Smith, je izpostavila, da ameriški zajetje Madura poudarja nujnost izgradnje naftovodov za izvoz kanadske nafte.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter napovedal, da bo Washington priskočil na pomoč demonstrantom, če jih bodo iranske oblasti začele pobijati. Napetosti so se stopnjevale v petek, 2. januarja 2026, ko so se v islamski republiki razširili gospodarski protesti zaradi padca vrednosti valute in visokih cen. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranske oblasti so hkrati obtožile ZDA in Izrael, da spodbujata nemire v državi. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem opozoril, da so vse ameriške baze in vojaki v regiji legitimne tarče za napad, če bi prišlo do vojaške avanture Washingtona. Protesti, ki so se začeli v Teheranu in se razširili v več kot 15 mest, so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je demonstrante označil za izgrednike in zahteval, da se jih »postavi na svoje mesto«, kar nakazuje na možnost še ostrejšega ukrepanja varnostnih sil. Medtem so nekateri ameriški politiki, med njimi republikanec Thomas Massie, kritizirali Trumpovo retoriko in izrazili dvom o njenih resničnih motivih.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili novi posnetki, ki prikazujejo njegovo privedbo v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval ZDA k ukrepanju. Medtem so laburistični poslanci pozvali Keira Starmerja, naj obsodi Trumpovo ravnanje. Varnostni svet Združenih narodov bo v ponedeljek sklical nujno sejo zaradi naraščajoče mednarodne zaskrbljenosti glede ameriškega vojaškega posredovanja v Venezueli in tveganj za mednarodni sistem.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na družbenih omrežjih in jo označil za izjemen prikaz ameriške vojaške moči. Po poročanju tujih medijev so Madura in Floresovo z vojaškim helikopterjem prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York, kjer bosta sprožena kazenska postopka zaradi obtožb o narkoterorizmu in tihotapljenju mamil. Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo novo obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivne in nelegitimne organizacije, vpletene v mednarodno trgovino s kokainom in posest težkega orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo in njeno naftno industrijo, dokler ne bo omogočen ustrezen prehod oblasti. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in venezuelska opozicija dogodek pozdravili kot konec diktature, so Združeni narodi in več latinskoameriških držav opozorili na nevaren precedens in kršitve mednarodnega prava. V sami Venezueli so poročali o več deset smrtnih žrtvah med civilisti in vojaki, podpredsednica Delcy Rodríguez pa je ameriško posredovanje označila za imperialistično agresijo.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v Vzhodno morje, kar je prvi tovrstni preizkus orožja v tem letu. Rakete so bile izstreljene iz območij blizu Pjongjanga, ravno ko je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung prispel v Peking na srečanje s kitajskim kolegom Xi Jinpingom.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je Donald Trump izjavil, da bodo ZDA »vodile Venezuelo«. Generalna državna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena Cilia Flores soočila s kazenskimi obtožbami v New Yorku. Kitajska je pozvala ZDA k izpustitvi Madura in prenehanju strmoglavljenja venezuelske vlade. Vršilec dolžnosti predsednika Venezuele je izjavil, da ima napad ZDA »sionistične podtone«.

Ameriške posebne sile so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, s čimer se je končala njegova dolgoletna vladavina. Operacija, ki so jo ameriške enote skrbno načrtovale in vadile na replikah objektov, je bila izvedena po stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom. Poleg Madura so ameriške oblasti pridržale tudi njegovo ženo Cilio Flores in sina, vsi pa so bili prepeljani iz države v Združene države Amerike, kjer se bodo soočili z obtožbami narkoterorizma in nelegalnega posedovanja orožja. Zajetje je sprožilo mešane odzive v Venezueli in širši regiji. Medtem ko so nasprotniki režima in venezuelski izseljenci v tujini na ulicah proslavljali padec Madurove vlade, so države, kot je Kitajska, izrazile šok nad ameriškim posredovanjem. Ameriški kongresniki so se na dogodke odzvali različno; nekateri so operacijo podprli kot nujno za obnovo demokracije, drugi pa so izrazili zaskrbljenost zaradi uporabe vojaške sile in morebitnih dolgoročnih posledic za stabilnost Latinske Amerike. Analitiki zdaj preučujejo prihodnjo politično usmeritev Venezuele in vlogo, ki jo bodo pri njeni obnovi imele mednarodne institucije.

Po ameriškem zajetju Nicolása Madura so izbruhnili protesti in proslave. V Houstonu so nekateri Venezuelci proslavljali zajetje predsednika Madura, medtem ko so bili drugi negotovi in so nasprotovali. V New Yorku so prišlo do spopadov med Venezuelci in protestniki, ki so podpirali Madura. Trgi se na zajetje niso bistveno odzvali, razen skoka cen zlata.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je s serijo objav na družbenem omrežju Truth Social sprožil buren mednarodni odziv, ko je napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na neposredno vojaško posredovanje v Iranu. Trump je izjavil, da so ameriške sile v polni pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nad miroljubnimi demonstranti uporabil smrtonosno silo. Po navedbah ameriškega predsednika Washington ne bo dopustil nasilnega zatiranja protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli več kot 15 iranskih mest. Iranski politični in varnostni vrh se je na Trumpove besede odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je ameriško vmešavanje označil za »rdečo črto« in posvaril, da bi kakršno koli posredovanje destabiliziralo celotno regijo ter neposredno ogrozilo življenja ameriških vojakov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem dodal, da so v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA na Bližnjem vzhodu legitimna tarča. Medtem ko se retorika stopnjuje, iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva vzpostavitev reda, število smrtnih žrtev med protestniki pa se po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj deset.

Po poročilih je v nasilju, ki spremlja proteste v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, umrlo še najmanj dvoje ljudi, s čimer se je število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bo ZDA posredovala, če bo Teheran nasilno pobijal mirne protestnike.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno prevzel dolžnosti kot novi župan New Yorka, s čimer se je v največjem ameriškem mestu začelo obdobje, ki ga sam opisuje kot novo dobo demokratičnega socializma. 34-letni Mamdani je postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in prvi župan, rojen v Afriki, ki bo vodil to svetovno metropolo. Na slovesnosti pred mestno hišo ga je ob navzočnosti desettisočglave množice zaprisegel zvezni senator Bernie Sanders, pri čemer je Mamdani roko položil na dva korana. V svojem nagovoru je obljubil "drzno in širokopotezno" vodenje mesta, osredotočeno na delavski razred, cenovno dostopna stanovanja in omejevanje vpliva velikega kapitala z Wall Streeta. Prvi delovni dan novega župana je zaznamovalo več simbolnih in vsebinskih potez. Že v prvih urah mandata je preklical vrsto izvršilnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bili izdani po Adamsovi obtožbi zaradi korupcije. Med njimi je bil tudi sporni ukaz, ki je prepovedoval diskriminacijo Izraela pri javnih naročilih. Mamdani je svojo zavezanost javnemu prometu izkazal s simbolično zasebno zaprisego na zapuščeni postaji podzemne železnice, prvi delovni dan pa je začel s potjo na delo z običajno linijo podzemne železnice iz Queensa. Njegov vzpon in napovedana politika "Zohranomike" sta že sprožila ostre odzive konservativnih krogov, ki mu očitajo uvajanje kolektivizma, medtem ko progresivno krilo demokratske stranke v njegovi zmagi vidi model za prihodnost ameriške politike.