Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo ameriško vojaško agresijo proti Venezueli, ki jo označuje za grobo kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti te latinskoameriške države. Teheran je hkrati pozval Varnostni svet Združenih narodov k nujnemu posredovanju, da bi ustavili dejanja Washingtona. Do zaostritve prihaja po navedbah, da je ameriška vojska zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika iranskega režima. Dogodki v tujini sovpadajo z napetimi notranjepolitičnimi razmerami v Iranu, kjer so gospodarske težave sprožile val protestov, v katerih je umrlo že najmanj deset ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto prvič javno komentiral nemire in varnostnim silam podal jasno navodilo, da morajo upornike »postaviti na njihovo mesto«. Njegove izjave razumemo kot zeleno luč za nasilno zatrtje demonstracij, ki so se razširile po državi. Napetosti stopnjujejo tudi neposredna opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bi režim začel pobijati mirne protestnike. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali z napovedmi povračilnih napadov na ameriške enote na Bližnjem vzhodu, kar dodatno destabilizira že tako krhko regionalno varnost.

BCCI je izpustil Mohammeda Shamija, Ishana Kishana in Ruturaja Gaikwada iz ekipe ODI za Novo Zelandijo. Shubman Gill se je vrnil v ekipo kot kapetan, potem ko je bil fit. Sadagoppan Ramesh je menil, da bi moral biti Ruturaj Gaikwad del ekipe.

Po prijetju Nicolása Madura je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da je podpredsednica Delcy Rodríguez izrazila pripravljenost za sodelovanje z ZDA. Poudaril je, da bo Maduro odgovarjal pred sodiščem v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Trump je razkril tudi načrte za prihodnost Venezuele, ki vključujejo tranzicijo oblasti, upravljanje naftne infrastrukture in morebitno vojaško prisotnost.

Kitajska je obsodila ZDA zaradi aretacije Nicolása Madura in zahtevala njegovo izpustitev ter zagotovitev njegove varnosti. Indijski ameriški zakonodajalci so kritizirali Trumpovo odločitev o uporabi vojaške sile v Venezueli. Benjamin Netanjahu je pohvalil Trumpa za napad ZDA na Venezuelo in zajetje Madura. Trump je tudi napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja vstopila v Venezuelo. Obstajajo tveganja pri nadzoru režima, ki ga je vodil Nicolás Maduro.

Nicolása Madura so po zajetju v Venezueli prepeljali v letalsko bazo Stewart Air National Guard v New Yorku. Po poročanju ameriških medijev naj bi ameriška operacija zahtevala približno 40 življenj. Na spletu je zaokrožil posnetek Madura v lisicah in natikačih med 'Perp Walkom'. Satelitski posnetki razkrivajo obseg uničenja po ameriškem vojaškem posegu. Macron je 'sprejel na znanje' konec 'diktature'.

Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel dolžnosti kot 112. župan New Yorka in s tem postal prvi musliman ter prva oseba južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. 34-letni demokratični socialist je prisego opravil na Koranu, sprva na zasebni polnočni slovesnosti v opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, nato pa še na javni prireditvi, ki jo je vodil senator Bernie Sanders. V svojem nastopnem govoru je Mamdani napovedal »novo ero« za New York, pri čemer se je zavezal k radikalnim reformam na področju dostopnosti stanovanj in javnih storitev. Novi župan je poudaril, da bo vladal »ekspanzivno in drzno«, s čimer želi izboljšati položaj delavskega razreda in omejiti vpliv bogatih elit. Napovedal je zamenjavo togega individualizma s toplino kolektivizma, kar je sprožilo mešane odzive v javnosti, zlasti med privrženci gibanja MAGA in nekaterimi konzervativnimi krogi, ki izražajo zaskrbljenost nad njegovo socialistično usmeritvijo. Mamdani, ki se je rodil v Ugandi, je pred izvolitvijo služil kot poslanec v državni skupščini New Yorka, kjer si je ustvaril ugled kot nepopustljiv zagovornik progresivnih politik.

Najnovejše preiskave kažejo, da so bili za požar v Crans-Montani krivi ognjemeti na šampanjcu, ki so bili preblizu stropu. V požaru je umrlo najmanj 40 ljudi. Identificirali so le eno žrtev. Preživeli in svojci so spregovorili o tragediji, odzvali so se tudi regionalne oblasti.

Po požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj in več kot 100 poškodovanih, so švicarske oblasti identificirale prve žrtve. Tožilci so potrdili, da so sprožili kazensko preiskavo proti upraviteljem bara, da bi ugotovili, ali so bili upoštevani varnostni standardi.

Londonski nogometni klub Chelsea je po nizu neuspešnih rezultatov in nezadovoljstvu znotraj ekipe prekinil sodelovanje z glavnim trenerjem Enzom Maresco. Po poročanju več virov je italijanski strateg klub zapustil po rezultatsko neuspešnem decembru, k njegovi odhodu pa naj bi prispevala tudi lastna želja po spremembi okolja. Igralci kluba, vključno s Pedrom Netom, so izrazili razočaranje nad odločitvijo vodstva, ki je za začasnega vodjo moštva na tekmi proti Manchester Cityju imenovalo trenerja ekipe do 21 let, Caluma McFarlaneja. Kot glavni favorit za izpraznjeno mesto se je nepričakovano pojavil 41-letni angleški strokovnjak Liam Rosenior, ki trenutno uspešno vodi francoski klub Strasbourg. Roseniorjeva kandidatura je močno povezana z lastniško strukturo, saj sta oba kluba v lasti konzorcija BlueCo, kar bi lahko olajšalo in pospešilo pogajanja. Poleg Roseniorja se v ožjem izboru za novega trenerja omenjajo še Francesco Farioli, Oliver Glasner, Cesc Fabregas in Xavi. Vodstvo kluba hkrati s iskanjem stratega načrtuje tudi okrepitev igralskega kadra, pri čemer si prizadevajo za hitro izpeljavo prestopa neimenovanega napadalca, ki je na zadnjih enajstih tekmah dosegel sedem zadetkov.

Zohran Mamdani je na slovesnosti pred mestno hišo uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka, s čimer je postal prvi musliman na čelu te ameriške metropole. Zaprisego je vodil ameriški senator Bernie Sanders, dogodek pa so zaznamovali kulturni elementi, vključno z uporabo korana in tradicionalnih oblačil iz asamske svile. Mamdani, ki velja za pripadnika demokratičnih socialistov, je v svojem nagovoru razglasil začetek novega obdobja za mesto, ki se bo pod njegovim vodstvom osredotočalo na interese delavskega razreda. Slovesnosti se je udeležila tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je izpostavila pomen te zgodovinske menjave oblasti. Poudarila je, da Mamdanijeva izvolitev predstavlja premik k pravičnejšemu upravljanju največjega ameriškega mesta. Mamdani je položaj prevzel 1. januarja, v času, ko se New York spopada s številnimi socialnimi in gospodarskimi izzivi, njegova zmaga pa sledi tesnemu volilnemu boju, v katerem je premagal uveljavljene politične tekmece.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas, označil za "briljantno" in potrdil, da so Madura z območja predsedniške palače, ki jo je opisal kot utrdbo, prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima. Od tam bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mamili. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot "imperialistični napad" in poročala o eksplozijah na strateških vojaških in komunikacijskih objektih, medtem ko so se v prestolnici in drugih mestih pojavile težave z oskrbo z električno energijo. Po besedah ameriške pravosodne ministrice Pam Bondi se bosta Maduro in Floresova soočila s polno težo ameriškega pravosodja zaradi zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, ter nakazal močan interes za vključitev ameriških naftnih podjetij v prenovo venezuelske naftne industrije. Rusija in Kolumbija sta izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vojaške agresije, medtem ko so nekateri opozicijski krogi v izgnanstvu dogodek pozdravili kot začetek nove dobe za državo.

Po zajetju Madura je ameriški predsednik Trump napovedal, da bo ameriško zavezništvo z Venezuelo zagotovilo, da bodo Venezuelci bogati, neodvisni in varni. Poudaril je, da je aretacija Madura opozorilo drugim državam in dokaz o prevladi ZDA na zahodni polobli. Trump je izrazil dvome o sposobnosti Marie Corine Machado za vodenje Venezuele in opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petroja, naj bo previden.

Zajem Nicolása Madura je sprožil mešane občutke v venezuelski skupnosti v Veliki Britaniji, od olajšanja do strahu in nelagodja. Peace Action je obsodil ameriški napad na Venezuelo kot nezakonitega. Pojavljajo se vprašanja o zakonitosti ameriškega napada in ali bi moral Trump o tem obvestiti ameriški kongres. Trump je izjavil, da Maria Corina Machado nima podpore ali spoštovanja. Pojavljajo se nova pravna vprašanja glede zajetja Madura in Trumpove napovedi, da bodo ZDA vodile Venezuelo.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili različni mednarodni odzivi. Brazilski predsednik Lula je ameriško vojaško operacijo ostro obsodil, medtem ko je voditeljica venezuelske opozicije, María Corina Machado, izrazila upanje na svobodo Venezuele. Predsednik Ekvadorja, Daniel Noboa, je napovedal, da bo čas za vse »kriminalne narko-čaviste«. Kitajska se je odzvala na aretacijo Madura po srečanju slednjega s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Beli hiši naj bi načrtovala upravljanje Venezuele. Ameriške sile so v Madurovo rezidenco v Caracasu prispele v soboto malo po 2. uri zjutraj po lokalnem času, po večmesečnih pripravah.

Donald Trump je izjavil, da bodo ameriška naftna podjetja vložila milijarde dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, saj želi ZDA izkoristiti "ogromno" naftno bogastvo Venezuele. Izvoz venezuelske nafte je bil ohromljen zaradi političnih nemirov in blokade tankerjev, ki jo je napovedal Trump. Trumpova administracija je tudi nakazala, da bi lahko sledile podobne akcije v drugih državah.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne pride do tranzicije. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez se s tem ne strinja in vztraja, da je Maduro edini predsednik. Pojavljajo se tudi vprašanja o zakonitosti ameriškega posredovanja in ali bi moral Trump o napadu obvestiti kongres.

Rusija, Iran in več drugih držav so ostro obsodili sobotni vojaški napad Združenih držav Amerike na Caracas, v katerem so ameriške sile pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Rusko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava, Washington pa opozorilo na resne posledice zaradi pridržanja tujega voditelja. Po poročanju tujih agencij je predsednik Donald Trump potrdil izvedbo zračnih napadov in trdil, da je bil Maduro ujet ter prepeljan iz države. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko Moskva in Teheran dejanja ZDA označujeta za nesprejemljivo agresijo, so evropske vlade pozvale k zadržanosti in preprečitvi nadaljnjega stopnjevanja nasilja. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale pritisk z naftno blokado in vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Kritiki opozarjajo, da takšna poteza spodkopava suverenost držav in postavlja nevaren precedens v mednarodni politiki.

Po Trumpovi grožnji z intervencijo ZDA v Iranu zaradi smrtonosnih protestov, je Iran zagrozil, da bo ciljal na vse ameriške baze. Iranski veleposlanik pri ZN je pozval generalnega sekretarja ZN in predsednika Varnostnega sveta, da obsodita Trumpovo grožnjo intervencije. Trump je dejal, da so ZDA pripravljene odgovoriti, če bo Iran pobijal protestnike.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času, ko so prestolnico Caracas in več drugih zveznih držav pretresle močne eksplozije. Maduro in Floresova sta bila s helikopterjem prepeljana iz države, trenutno pa se po navedbah ameriške administracije nahajata na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima na poti v New York. ZDA so proti Maduru in njegovi soprogi že vložile obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo mogoč varen in razumen prehod oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo. Venezuelska vlada je dejanje označila za agresijo brez primere in zahteva dokaz, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Rusija in Kitajska sta napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava.

Iskrice s šampanjca so po preiskavi najverjetneje povzročile smrtonosni požar v baru v Crans-Montani. Plameni so se hitro razširili, ko so iskrice prišle preblizu stropa bara. Število smrtnih žrtev je naraslo na 47, identificirana pa je bila le ena žrtev. Papež Leo je izrazil sožalje.