APDEJT.si

Nepalska vojska je za kratek čas odpravila policijsko uro v Katmanduju, da bi ponovno vzpostavila nadzor po nasilnih protivladnih protestih, v katerih je umrlo 30 ljudi. Protestniki so napadali luksuzne hotele in rezidence, kar odraža jezo nad razkošnim življenjskim slogom elit.

Nepalska vojska je uvedla "prepovedne ukrepe", da bi vzpostavila mir po protestih, ki so privedli do odstopa premierja KP Sharma Olija. Protesti se nadaljujejo, protestniki pa še naprej podpirajo Sushilo Karki za začasno voditeljico vlade. Vrhovno sodišče Indije je omenilo nemire v Nepalu in ustavni zlom v Bangladešu kot primer, ki poudarja moč indijske ustave. V Franciji so potekali protesti, v Parizu so protestniki zažgali restavracijo.

Protesti generacije Z v Nepalu so se stopnjevali, zaradi nasilnih spopadov je umrlo več deset ljudi. Vojska je prevzela nadzor nad glavnim mestom Katmandu, ulice so zaprte, politiki pa so pobegnili s helikopterji. Premier je odstopil, protestniki pa predlagajo nekdanjega vrhovnega sodnika za začasnega voditelja.

Protesti v Nepalu so povzročili porast prenosov decentralizirane aplikacije za sporočanje Bitchat. Kongres je potrdil, da je zaradi nasilja v Nepalu približno 1000 indijskih državljanov obtičalo v državi, pri čemer je zunanji minister zagotovil njihovo varno vrnitev. Protesti, ki so se začeli kot nasprotovanje korupciji, so se razširili v uničevanje javne in zasebne lastnine, kar je privedlo do odstopa predsednika vlade, potem ko so protestniki zažgali parlament. Razlog za proteste je bila prepoved več socialnih platform, kar je sprožilo nemire.

Protesti v Nepalu so se zaostrili z nasiljem, vključno s požigi vladnih zgradb in domov politikov. Število smrtnih žrtev se je povečalo na 34. Vojska je posredovala, da bi vzpostavila red, protestniki pa pozivajo k imenovanju nekdanjega vrhovnega sodnika za začasnega voditelja. Mamata Banerjee je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi nemirov in obsodila uboj žene nekdanjega premierja.

Global Sumud Flotilla je poročala o drugem domnevnem napadu z dronom na eno od svojih ladij v Tuniziji. Po navedbah flotilje ni bilo poškodovanih potnikov ali posadke. Flotilja si prizadeva prebiti izraelsko blokado Gaze, med udeleženci pa je tudi Greta Thunberg.

V Washingtonu je potekal protest več tisoč ljudi proti zveznemu nadzoru policije, ki ga je uvedel predsednik Donald Trump. Protestniki so zahtevali konec 'okupacije' DC in umik pripadnikov nacionalne garde. Hkrati so oblasti na ukaz predsednika Trumpa odstranile več desetletij trajajočo mirovniško stražo pred Belo hišo, v sklopu čiščenja brezdomskih taborišč. Profesorja, ki ga je aretiral ICE, pa je velika porota obtožila napada na zvezne uradnike.

Iran in Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) sta po prekinitvi sodelovanja junija, ki je sledila vojni z Izraelom, dosegla nov dogovor o sodelovanju. Sporazum, ki je bil sklenjen v Kairu po večmesečnem egiptovskem posredovanju, predvideva dostop inšpektorjev ZN do vseh iranskih jedrskih objektov. Iran bo moral poročati o lokaciji vseh svojih jedrskih objektov.

Iranski zunanji minister Seyyed Abbas Araghchi je v članku, objavljenem v The Guardian, obtožil Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, da spodkopavajo diplomacijo s ponovno aktivacijo sankcij ZN. Opozoril je, da poteza E3 nima pravne legitimnosti in tvega, da bo Evropa izključena iz prihodnjih pogajanj. Araghchi je poudaril, da je Iran odprt za diplomacijo in nov dogovor o jedrskem programu, vendar morajo sankcije izginiti, ker Evropa dela napako, ker sledi strategiji Donalda Trumpa.

Libanonski predsednik Joseph Aoun je pozval Združene države Amerike, naj pritisnejo na Izrael, da se umakne z zasedenih ozemelj v južnem Libanonu. Aoun je to zahtevo izrazil med srečanjem s poveljnikom osrednjega poveljstva ameriške vojske, admiralom Bradom Cooperjem. Pozval je k popolnemu umiku Izraela v skladu z resolucijo ZN 1701, kar bi omogočilo libanonski vojski, da v celoti prevzame nadzor nad mednarodno mejo.

V Belfastu se je zbralo več tisoč protestnikov, ki so izrazili solidarnost s Palestinci in zahtevali sankcije proti Izraelu. Zaradi pogostih napadov skupine Palestine Action je izraelski proizvajalec orožja Elbit Systems nepričakovano zaprl svoj obrat v Bristolu v Veliki Britaniji. V Londonu je bilo med protestom proti prepovedi organizacije Palestine Action aretiranih sedem Nizozemcev. Potomec preživelih holokavsta, Carolyn Gelenter, je bila aretirana na protigenocidnem protestu v Londonu.

Iran je napovedal, da bo na prihajajoči generalni konferenci Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) predložil resolucijo o nedopustnosti napadov na mirnodobne jedrske objekte. Iranski predstavnik pri Združenih narodih je obtožil ZDA in Izrael nedavnih napadov na iranske jedrske objekte in dejal, da kršijo Ustanovno listino ZN. Medtem je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump trdil, da je njegova vlada preprečila morebitno jedrsko katastrofo v Iranu.

Finska se je pridružila newyorški deklaraciji, ki jo vodita Francija in Savdska Arabija, s čimer podpira mirno rešitev palestinskega vprašanja z modelom dveh držav. Zunanja ministrica Elina Valtonen je sporočila, da se je Finska odločila pridružiti deklaraciji, ki si prizadeva za končanje konflikta v Gazi in spodbujanje trajnega miru. Poleg Finske se je deklaraciji pridružila tudi Kitajska. V finski desnosredinski vladi pa obstajajo razhajanja glede priznanja palestinske državnosti.

Veteran tajske politike, Anutin Charnvirakul, je bil izvoljen za premierja v petek po zmagi v parlamentarnem glasovanju. Kot vodja stranke Bhumjaithai je bil izvoljen s prepričljivo večino, s čimer je postal tretji premier Tajske v zadnjih dveh letih.

Iran je znižal raven diplomatskih odnosov z Avstralijo, potem ko je Canberra izgnala iranskega veleposlanika zaradi domnevnih antisemitskih požigov v Sydneyju in Melbournu. Teheran zanika obtožbe in jih označuje za "absurdne in neutemeljene".

Iranski minister za kulturno dediščino, turizem in obrt Reza Salehi Amiri je poudaril, da Iran vidi Irak kot pomemben trg za tuje turiste in ga uvršča v drugo skupino ciljnih držav. Poleg tega je minister izjavil, da število tujih turistov, ki obiskujejo Iran, narašča. Amiri je tudi zanikal poročila o omejitvah za samostojne popotnike brez vodnikov, s čimer je potrdil, da ni omejitev za vstop tujih turistov v državo.

Zunanji ministri Irana, Rusije in Kitajske so v skupnem pismu pozvali Varnostni svet Združenih narodov k zavrnitvi predloga treh evropskih držav (E3) za ponovno uvedbo sankcij. Iransko zunanje ministrstvo je evropsko trojko obtožilo, da ni izpolnila svojih obveznosti iz jedrskega sporazuma iz leta 2015. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je dejal, da si ZDA prizadevajo za nezakonit pritisk na Iran.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je poudaril zavezanost Irana k diplomatskemu reševanju vprašanj, povezanih z njegovim jedrskim programom, in pozval ZDA in Evropo, naj končajo konfrontacijo in se vrnejo k diplomaciji. Med srečanjem z iranskim predsednikom v Kitajski je generalni sekretar ZN António Guterres izrecno priznal pravico Irana do miroljubne jedrske tehnologije, hkrati pa izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnih ponovnih sankcij. Pezeškian je poudaril, da Iran stremi k miru in stabilnosti ter obsoja agresivna dejanja sionističnega režima.

Papež Leo XIV. je obsodil 'pandemijo orožja' in molil za žrtve streljanja v katoliški šoli v Minnesoti, Združene države Amerike. Pozval je k ustavitvi logike orožja. Prav tako je ponovil svojo bližino ukrajinskemu ljudstvu in pozval k takojšnji prekinitvi ognja, medtem ko Rusija stopnjuje napade na ukrajinska mesta. Poleg tega so ZDA obravnavale kontroverzne primere v zvezi s političnim nasiljem, medtem ko je voditeljica CNN-a kritizirala nekdanjega Trumpovega pomočnika zaradi širjenja napačnih informacij o množičnih streljanjih.

Kitajska in Rusija, stalni članici Varnostnega sveta ZN, sta podprli Iran pri zavračanju poskusov evropskih držav, da bi ponovno uvedle sankcije ZN proti Teheranu, ki so bile omiljene pred desetimi leti v skladu z jedrskim sporazumom. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je skupno pismo Irana, Rusije in Kitajske Združenim narodom označil kot odločen odgovor na evropske poskuse sprožitve mehanizma za ponovno uvedbo sankcij.