APDEJT.si

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja kampanje s libijskim denarjem. Sarkozy je prvi nekdanji francoski voditelj, ki je bil po letu 1945 poslan v zapor. Pred zaporom se je zbrala množica podpornikov in družinskih članov, medtem ko njegov odvetnik razkriva, da bo imel omejene stike z drugimi zaporniki in bo deležen treh obiskov tedensko.

V Londonu je potekal množičen shod proti antisemitizmu, na katerem se je zbralo približno 70.000 ljudi, ki so protestirali proti porastu antisemitskih incidentov. Hkrati je v Londonu prišlo do aretacij na pro-palestinskih protestih, kjer je bilo pridržanih več sto ljudi, ki so podpirali organizacijo Palestine Action. V Nepalu pa je policija streljala na protestnike, ki so nasprotovali vladni prepovedi družbenih medijev, pri čemer je umrlo najmanj 10 ljudi.

Pentagon je dejanje označil za provokacijo in poskus oviranja protidrogističnih operacij. ZDA so opozorile vlado Nicolása Madura. Donald Trump pa je ukazal napotitev desetih naprednih lovcev F-35 v regijo.

Francoska pravosodna oblast je izdala mednarodni nalog za aretacijo proti Bašarju al Asadu in šestim nekdanjim visokim uradnikom njegovega režima zaradi suma medežnosti pri vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti. Obtoženi naj bi bili odgovorni za bombni napad na novinarski center v Homsu februarja 2012, v katerem sta bila ubita dva novinarja, tri osebe pa ranjene. Med obtoženimi je tudi Asadov brat Maher, ki naj bi bil v Rusiji.

Donald Trump je potrdil, da Cia izvaja tajne operacije v Venezueli in razmišlja o kopenskih napadih na domnevne narkokartele. Kritike so se pojavile zaradi odobritve tajnih akcij brez soglasja kongresa, medtem ko so skupine za človekove pravice opozorile, da bi napadi lahko kršili mednarodno pravo. Operacije Cie proti narkokartelom v Venezueli postajajo vse bolj očitne.

Ameriške specialne sile Navy SEAL so leta 2019 med tajno misijo v Severni Koreji, katere cilj je bil namestiti prisluškovalno napravo za prestrezanje komunikacije Kim Jong-una, ubile več severnokorejskih civilistov. Predsednik Donald Trump o neuspešni in smrtonosni misiji ni obvestil kongresa.

Pod pritiskom Kapitola glede pravne utemeljitve za usmrtitev 11 domnevnih tihotapcev mamil s strani ameriške vojske, se je Trumpova administracija izognila zakonodajalcem in zagotovila mešanico javnih izjav. Strokovnjaki izražajo skepticizem glede zakonitosti tega napada.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je napovedal spremembe, vključno z zmanjšanjem plač zakonodajalcem, da bi pomiril protestnike, ki jih skrbijo naraščajoči življenjski stroški in brezposelnost. Protesti so izbruhnili zaradi nezadovoljstva s socialno-ekonomskim stanjem v državi, pri tem pa je umrlo šest ljudi.

Visoki komisar ZN za človekove pravice, Volker Türk, je pozval k preiskavi ameriških vojaških napadov na plovila v Karibskem morju in vzhodnem Tihem oceanu, ki naj bi prevažala droge iz Južne Amerike. Türk je te napade označil za 'nesprejemljive'. To je prva tovrstna obsodba s strani Združenih narodov.

ZDA so razmišljale o uvedbi sankcij proti celotnemu Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS). To bi predstavljalo najostrejšo eskalacijo v kampanji proti sodišču, saj so ZDA že prej ciljale posamezne uradnike MKS.

FSB je aretiral 37-letnega Moskovčana, osumljenega državne izdaje, ker je obveščevalni službi države članice NATA posredoval informacije o opozicijsko usmerjenih ruskih državljanih. Te informacije naj bi NATO uporabil za pridobivanje sodelavcev. Osumljenec je načrtoval pobeg v tujino, kjer so mu njegovi nadzorniki obljubili pomoč.

Izraelska policija je aretirala nekdanjo glavno vojaško odvetnico Jifat Tomer-Jerušalmi zaradi suma uhajanja posnetka zlorabe palestinskega zapornika. Po aretaciji naj bi poskušala storiti samomor. V preiskavi je bil aretiran tudi upokojeni polkovnik Matan Solomesh.

Nemška vlada je prepovedala islamistično združenje zaradi širjenja idej o kalifatu in preziranja žensk ter manjšin. Notranji minister zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija, Herbert Reul, se je odzval na prepoved in poudaril, da se demokracija brani pred takšnimi ideologijami.

V mestu Minab v Iranu so usmrtili moškega, obsojenega zaradi posilstva. Usmrtitev je potrdil državni tožilec mesta Minab.

Turčija je izdala arestni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in druge uradnike zaradi obtožb o genocidu. Poleg tega je Turčija obtožila Izrael zločinov proti človeštvu v Gazi in se pridružila Južni Afriki pri obtožbi Izraela pred Meddržavnim sodiščem (ICJ).

Pred začetkom prestajanja zaporne kazni je Nicolas Sarkozy obiskal Emmanuela Macrona v Elizejski palači. Macron je srečanje označil za normalno s človeškega vidika. Louis Aliot, podpredsednik RN, je srečanje kritiziral. Minister za pravosodje Gérald Darmanin je napovedal obisk Sarkozyja v zaporu La Santé, da bi zagotovil njegovo varnost.

Nicolas Sarkozy je v torek začel prestajati zaporno kazen v zaporu La Santé v Parizu. Pred zaporom in pred njegovo vilo Montmorency v 16. okrožju so se zbrali številni podporniki, ki so izražali svojo podporo in prepričanje v njegovo nedolžnost. Nekateri so njegovo obsodbo označili za "pravni udar". Sarkozy je postal prvi nekdanji francoski voditelj, ki je končal za rešetkami po drugi svetovni vojni.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy naj bi v torek, 21. oktobra, začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem. Pred aretacijo je Sarkozy izjavil, da se ne boji zapora in da bo držal glavo visoko.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje iz Libije. Obsojen je bil 25. septembra zaradi kriminalne združbe. Njegovi odvetniki so vložili zahtevo za pogojni odpust. Pred njegovim domom v Parizu se je zbralo na stotine podpornikov, ki so izrazili podporo in kritizirali sodno odločitev, sin pa je organiziral shod v podporo očetu. Medtem ko privrženci glasno izražajo podporo, se politična družina zadržuje. Obsodba je bila označena kot oblika moralne pravice s strani afriških novinarjev.