APDEJT.si

Egipčanski predsednik Abdelfatah al Sisi je pohvalil pogajanja med Izraelom in Hamasom v Egiptu in povabil Donalda Trumpa, da prisostvuje podpisu morebitnega sporazuma o koncu vojne v Gazi. Donald Trump je dejal, da obstaja velika verjetnost za mirovni dogovor v Gazi. Egiptovski zunanji minister Badr Abdelatty je izjavil, da bodo druge arabske države podpisale mirovne sporazume z Izraelom, če se bo vojna v Gazi končala.

Kanadski premier Mark Carney si je med obiskom v Washingtonu prizadeval pridobiti naklonjenost Donalda Trumpa z nošenjem rdeče kravate in šaljivimi komentarji o morebitni priključitvi Kanade Združenim državam Amerike. Hkrati je bil Trump pohvaljen kot "transformacijski predsednik", zaslužen za vzpostavitev "miru" med Indijo in Pakistanom. Pri tem je LeBlanc nakazal na možnost hitrih dogovorov v zvezi s carinami.

V Arnhemu so propalestinski aktivisti organizirali protest z baklami in ognjemetom, v Londonu pa je potekala tiha procesija. V Sarajevu načrtujejo protest prihodnje leto. Policija v Sydneyju je poskušala preprečiti propalestinski pohod. Protesti so potekali tudi v Evropi, vključno z Amsterdamom, kjer je 250.000 ljudi zahtevalo konec podpore Izraelu s strani nizozemske vlade. Škotski rektor je posvaril protestnike pred opravičevanjem nasilja nad nedolžnimi. Med protesti so propalestinski študenti vzklikali antisemitske slogane, laburistična ministrica pa se je na televiziji soočila z vprašanji o antisemitizmu protestov.

V Gruziji so se nadaljevali protesti zaradi spornih lokalnih volitev, protestniki so poskušali vdreti v predsedniško palačo, pri čemer je bilo aretiranih pet ljudi. Premier Irakli Kobakhidze je obtožil EU vmešavanja v notranje zadeve države in dejal, da so protestniki poskušali strmoglaviti vlado. Vladajoča stranka je protestnike obtožila poskusa rušenja ustavne ureditve in za proteste okrivila Bruselj. Govornik parlamenta je izjavil, da gruzijsko ljudstvo pričakuje opravičilo EU zaradi podpiranja nasilja med protesti. Konzervativna stranka Gruzijske sanje je obtožila globaliste in EU, da skušajo strmoglaviti izvoljeno vlado.

Pro-palestinska aktivistka, ki je študirala v ZDA, je pobegnila iz države zaradi strahu pred deportacijo, saj meni, da ustreza profilu, ki ga iščejo imigracijske oblasti. Hkrati se je 27 grških državljanov, ki so bili pridržani na floti pomoči za Gazo, vrnilo iz Izraela v Grčijo, medtem ko so potekali protesti v Atenah. Članek v katalonskem El Nacional pa potegne vzporednice med trenutno politiko Izraela in nekdanjo južnoafriško politiko apartheida.

Zaradi protestov v podporo Palestini se je kolesarska ekipa Israel-Premier Tech odločila, da bo s prihodnjo sezono iz svojega imena odstranila besedo "Izrael". Medtem pa je Sir Keir Starmer obsodil načrte za pro-palestinske proteste na obletnico napadov Hamasa na Izrael, ki jih je označil za "ne-britanske". V Južni Aziji so potekale mobilizacije v znak solidarnosti s Palestino, s čimer so obeležili dve leti izraelskega genocida v Gazi. Obenem so se začeli mirovni pogovori o Gazi, medtem ko so po svetu potekale komemoracije ob obletnici napadov 7. oktobra in demonstracije v podporo Palestincem.

V Egiptu so se začela posredna pogajanja med Izraelom in Hamasom o Trumpovem mirovnem načrtu za Gazo, ki predvideva prekinitev vojne. Trump je izrazil optimizem glede dogovora, rekoč, da Hamas sprejema pomembne stvari. Kljub temu ostajajo pomembne razlike, ki bi lahko ogrozile dogovor. Pogajanja potekajo ob drugem obletnici operacije Inundacija Al Aqsa.

Po odstopu Sébastiena Lecornuja, ki je postal premier z najkrajšim mandatom v Peti republiki, so se oglasili različni politični akterji. Erwan Balanant iz stranke Les Démocrates je izrazil 'občutek sramu' zaradi pripadnosti političnemu razredu. Podpredsednica stranke RN, Edwige Diaz, je izjavila, da njena stranka ne nosi 'nobene odgovornosti' za ta 'žalosten spektakel'. Politična kriza v Franciji se poglablja, saj je Lecornujev odstop povzročil razpravo o 'mrtev rojenem' vladi.

V Evropi se krepijo pro-palestinski protesti, ki odražajo naraščajočo izolacijo Izraela v zahodnem javnem mnenju. Keir Starmer je pozval pro-palestinske protestnike, naj ne udeležujejo demonstracij 7. oktobra. Kolesarska ekipa Israel-Premier Tech bo zaradi protestov spremenila svojo izraelsko identiteto. Greta Thunberg je bila med 171 aktivisti, ki so bili deportirani iz Izraela po neuspešni protizraelski propagandni akciji. V Bologni so prepovedali pro-palestinsko demonstracijo zaradi nevarnosti nemirov.

Jim Gavin, kandidat stranke Fianna Fáil za predsednika Irske, je umaknil svojo kandidaturo. Kljub temu njegovo ime ostaja na glasovnici, kar pomeni, da bi bil teoretično še vedno lahko izvoljen. Podrobnosti o tem, kaj bi se zgodilo v primeru njegove zmage, niso navedene.

AMD je z OpenAI sklenil posel, vreden več deset milijard dolarjev, za dobavo 6 gigavatov grafičnih procesorjev (GPU). Delnice AMD so zaradi tega poskočile za kar 28% in dosegle vrednost 211,18 USD.

Po odstopu premierja Lecornuja se je francoski predsednik Emmanuel Macron odločil, da bo odhajajočega premierja zadolžil za iskanje rešitve iz nastale politične krize. Hkrati naj bi Macron postavil Lecornuju ultimat glede oblikovanja nove vlade, kar nakazuje na njegov zadnji poskus rešitve situacije.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil le nekaj ur po tem, ko je imenoval novo vlado. To se je zgodilo po grožnjah o strmoglavljenju njegove vlade in poglablja politično krizo v Franciji. Njegov odstop je že peti premierski odstop v dveh letih pod vodstvom predsednika Macrona.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil le nekaj ur po predstavitvi svoje vlade, njegov odstop pa je sprejel predsednik Emmanuel Macron. Lecornu naj bi dejal, da ne more biti premier, če niso izpolnjeni določeni pogoji, kar nakazuje na odpor proti njegovi vladi. Po imenovanju Lecornujeve vlade so se pojavile kritike, zlasti s strani Bruna Retailleaua, ki je napovedal možnost odstopa, čemur so sledili tudi drugi člani stranke Les Républicains, ki so prav tako grozili z izstopom. Macron je izgubil že tretjega premierja v manj kot enem letu, kar izpostavlja krhkost vlade.

Donald Trump naj bi pritiskal na Izrael in Hamas, da bi v nekaj dneh dosegli dogovor o Gazi, ki bi privedel do izpustitve talcev in končanja vojne. Netanjahu je izrazil zadržanost glede uspešnosti dogovora in opozoril, da ne more zagotoviti, da bo Hamas izpustil talce. Trump naj bi v primeru neuspeha dogovora obljubil popolno podporo Izraelu. Jared Kushner in Steve Witkoff naj bi na Sinaju dokončala dogovor o Gazi. Izraelski premier je poslal svojega zaupnika na pogajanja, delegacijo Hamasa pa naj bi vodil nekdo, ki je bil pred tremi tedni...

Trumpova administracija je razširila napotitev Nacionalne garde v Chicago in Portland kljub lokalnemu nasprotovanju. V Chicago je poslal dodatnih 400 pripadnikov Nacionalne garde iz Teksasa zaradi stopnjevanja nasilja v zvezi z operacijami ICE. Illinois je vložil tožbo, da bi preprečil napotitev Nacionalne garde, guverner pa je dejal, da gre za 'Trumpovo invazijo'. Sodnik je obravnaval tožbo proti Trumpovi administraciji glede napotitve vojske v Portland, kjer je začasno blokiral napotitev Nacionalne garde v Portland. Kalifornijski guverner je obljubil sodni boj, potem ko je Trump poslal pripadnike Nacionalne garde Kalifornije v Oregon. V Chicago je bilo napotenih 300 pripadnikov Nacionalne garde za naslavljanje kriminala.

Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je obtožil opozicijo poskusa strmoglavljenja vlade in napovedal nadaljnje zatiranje nestrinjanja. To se je zgodilo po spornih lokalnih volitvah, kjer je zmagala vladajoča stranka Gruzijske sanje.

Aktivisti flotile za Gazo, po deportaciji iz Izraela, so ob prihodu v Istanbul poročali o nasilju in poniževanju s strani izraelskih oblasti, češ da so z njimi ravnali kot z živalmi. Izrael je medtem deportiral dodatnih 29 aktivistov v Španijo, hkrati pa zanikal vse obtožbe o slabem ravnanju.

V Siriji so potekale prve parlamentarne volitve po strmoglavljenju Bašarja al-Asada. Predsednik Ahmed al-Šaraa si po 14 letih vojne prizadeva utrditi oblast. Volitve so oblasti označile za mejnik.

V Rimu so se nadaljevali pro-palestinski protesti že četrti dan zapored, z udeležbo več sto tisoč ljudi. Podobni množični protesti so potekali po vsej Evropi, pri čemer so nekateri prerasli v izgrede, v Barceloni je bilo lažje poškodovanih 20 policistov. V Amsterdamu se je okoli 250.000 ljudi udeležilo protesta, ki je pozival nizozemsko vlado k odločnejšemu ukrepanju v zvezi s krizo v Gazi.