Objavljeno: 6. 10. 2025 6:05
Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil le nekaj ur po predstavitvi svoje vlade, njegov odstop pa je sprejel predsednik Emmanuel Macron. Lecornu naj bi dejal, da ne more biti premier, če niso izpolnjeni določeni pogoji, kar nakazuje na odpor proti njegovi vladi. Po imenovanju Lecornujeve vlade so se pojavile kritike, zlasti s strani Bruna Retailleaua, ki je napovedal možnost odstopa, čemur so sledili tudi drugi člani stranke Les Républicains, ki so prav tako grozili z izstopom. Macron je izgubil že tretjega premierja v manj kot enem letu, kar izpostavlja krhkost vlade.
Sébastien Lecornu je odstopil s premierskega položaja dan po predstavitvi svoje vlade, kar je najkrajši mandat v francoski zgodovini. Njegova vlada je naletela na ostre kritike, zlasti zaradi imenovanja Bruna Le Maireja in Rolanda Lescureja, kar je povzročilo nezadovoljstvo in grožnje z odstopi s strani Republikancev (LR), vključno z Brunom Retailleujem. Marine Le Pen je odstop označila za "razumno potezo". Aurélien Rousseau pa je vlado označil za desno usmerjeno in reciklirano.
Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil le nekaj ur po tem, ko je predstavil svojo novo vlado. Odstop je sprejel predsednik Emmanuel Macron po srečanju v Elizejski palači. Lecornu je dejal, da ne more biti premier, če pogoji niso izpolnjeni, kar kaže na močan odpor proti njegovi vladi.
Predsednik Emmanuel Macron je imenoval novo vlado pod vodstvom premierja Sébastiena Lecornuja, s ciljem rešiti državo iz politične krize. Roland Lescure, Macronov zaveznik, je bil imenovan za finančnega ministra. Opozicija je skeptična in napoveduje glasovanje o nezaupnici zaradi težavnih proračunskih pogajanj.
Po imenovanju vlade Sébastiena Lecornuja so se pojavile ostre kritike, predvsem zaradi ohranitve večine ministrov iz prejšnje vlade. Bruno Retailleau je izrazil občutek izdaje in napovedal možnost implozije vlade, pri čemer mu sledijo Republikanci, ki so nezadovoljni s sestavo vlade. Vlada je pod pritiskom že od samega začetka.
Po imenovanju vlade Sébastiena Lecornuja so se pojavile ostre kritike, zlasti s strani Bruna Retailleauja, ki meni, da sestava vlade ne odraža obljubljenih sprememb. Retailleau, notranji minister, je napovedal možnost odstopa, pri čemer mu sledijo tudi drugi člani stranke Les Républicains (LR), ki prav tako grozijo z izstopom iz vlade. Glavni razlog za nezadovoljstvo je imenovanje Bruna Le Maireja v vlado.
Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil le nekaj ur po predstavitvi svoje vlade, njegov odstop pa je sprejel predsednik Emmanuel Macron. Lecornu naj bi dejal, da ne more biti premier, če niso izpolnjeni določeni pogoji, kar nakazuje na odpor proti njegovi vladi. Po imenovanju Lecornujeve vlade so se pojavile kritike, zlasti s strani Bruna Retailleaua, ki je napovedal možnost odstopa, čemur so sledili tudi drugi člani stranke Les Républicains, ki so prav tako grozili z izstopom. Macron je izgubil že tretjega premierja v manj kot enem letu, kar izpostavlja krhkost vlade.
16. nov 14:05
Nekdanji francoski premier Manuel Valls je ostro kritiziral drugi mandat predsednika Emmanuela Macrona, ga označil za »brodolom« in izrazil zaskrbljenost zaradi »režimske krize«. Valls je bil kritičen, ker je bil izpuščen iz vlade in odstavljen z ministrstva za čezmorske države.
/2025/11/17/000-83ze9jb-691ac1488d258525468518.jpg)
17. nov 8:05
Francoska vlada bo tožila investicijski sklad Greybull zaradi neizpolnjevanja obveznosti po prevzemu jeklarne Novasco leta 2024. Minister za industrijo Sébastien Martin je napovedal, da bo vlada sprožila sodni postopek proti Greybullu, saj meni, da sklad ni izpolnil svojih obljub.
13. nov 17:06
V Senegalu se nadaljujejo politične razprave zaradi nesoglasij znotraj vladajoče koalicije. Predsednik Bassirou Diomaye Faye je imenoval Aminato Touré na čelo koalicije "Diomaye Président", kar je sprožilo napetosti, saj je premier Ousmane Sonko sprva zavzel nasprotno stališče. Kljub temu uradni predstavniki vlade trdijo, da med predsednikom in premierjem ni težav in da so našli skupni jezik. Nekdanji minister Pape Mada Ndour je poudaril, da med Fayejem in Sonkom ni nesoglasij.
12. nov 6:06
V Italiji se nadaljujejo polemike glede delovanja Garanta za zasebnost po razkritjih v oddaji Report. Predsednik skupine Misto, Peppe De Cristofaro, trdi, da je delovanje organa netransparentno, Angelo Bonelli pa opozarja na povezave med Garanti in stranko Fratelli d'Italia. Premierka Meloni odgovarja, da so bili člani organa izvoljeni v času prejšnje vlade. Predsednik Garanta, Pasquale Stanzione, je zavrnil pozive k odstopu.
16. nov 14:05
Stefano Bandecchi je kritiziral Roberta Fica in njegovo politiko dohodkov v Kampaniji. Medtem se Giuseppe Conte ne želi odpovedati premierskemu položaju, kar povzroča napetosti na levi strani političnega spektra. Stranka M5S pa je branila Fica pred napadi glede nepravilnosti z oranjem v vojaški bazi, pri čemer so obtožili medije o pristranskosti in kršenju enakopravnosti.
15. nov 17:05
V Italiji se nadaljuje razprava o referendumu o pravosodju. Michele Vietti, nekdanji podpredsednik CSM, je spremenil stališče in podprl reformo, ki jo je predlagala vlada. Reforma vključuje ločitev karier in žreb za CSM. Medtem je izbruhnila afera glede varuha zasebnosti, kar je sprožilo politične odzive. Fondacija Luigi Einaudi je analizirala stališča politikov do reforme, pri čemer so izpostavili spremembe mnenj. Gasparri pa je zatrdil, da reforma ne bo podredila tožilcev vladi.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Sébastien Lecornu | nevtralno |
| Francija | nevtralno |
| Emmanuel Macron | nevtralno |
| Bruno Le Maire | nevtralno |
| Roland Lescure | nevtralno |
| Francoska vlada | nevtralno |
| Bruno Retailleau | Negativno |
| Xavier Bertrand | Negativno |
| Republikanci | Negativno |
| Marina Ferrari | nevtralno |
| MoDem | nevtralno |
| Attal | nevtralno |
| Barnier | nevtralno |
| Olimpijske igre 2030 | nevtralno |
| Vlada | Negativno |
| Jordan Bardella | nevtralno |
| Nacionalna skupnost | nevtralno |
| Republikanci (LR) | Negativno |
| Marine Le Pen | Pozitivno |
| Aurélien Rousseau | Negativno |
Dogajanje v francoski politiki ima posreden vpliv na Slovenijo, predvsem v kontekstu evropske politike.
/2025/10/06/000-77u337a-68e39731b3bb4158998397.jpg)
/2025/10/06/068-aa-26042025-2196696-68e38a7af0267854780084.jpg)
/2025/10/06/000-77tx7zl-68e3858300c6e513509518.jpg)
/2025/10/06/000-77tz9wz-68e387330a28a827652485.jpg)
/2025/07/25/maxnewsspecial674561-6883867c13feb297246024.jpg)
/2025/10/06/080-hl-xbouzas-2155278-68e3730bdfe04638494339.jpg)
/2025/10/06/l-invite-politique-0610-1-68e370f39830b514306626.jpg)
/2025/10/06/075-pinto-councilo250716-npq9z-68e34809e4b5a518269937.jpg)
/2025/10/05/maxnewsworldsix687850-68e2e2c794b20364297843.jpg)
