Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so označile začetek obsežnega ameriškega vojaškega napada na to južnoameriško državo. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem potrdil, da so elitne enote Delta Force v koordinaciji z organi pregona uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Washingtona sta bila oba že izgnana iz države in bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamil. Operacija je sledila večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim napadom na morske in kopenske cilje, povezane z režimom. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sprva dejala, da lokacija predsednika ni znana, ter od ZDA zahtevala dokaz o življenju. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah in Miamiju ob Madurovem padcu proslavljali, so zaveznice, kot sta Rusija in Iran, ostro obsodile ameriško »vojaško agresijo«. Ameriška administracija je operacijo označila za »briljantno« in napovedala, da ne bo dovolila, da bi oblast v Venezueli prevzel kdor koli iz Madurovega kroga.

Donald Trump je objavil prvo fotografijo Nicolasa Madura po aretaciji, ki naj bi prikazovala Madura na ameriški ladji USS Iwo Jima. Rusija je medtem zahtevala izpustitev Madura. Trump je tudi zatrdil, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen politični prenos.

Predsednik ZDA Donald Trump je razglasil vojaško operacijo, ki je privedla do odstavitve Nicolása Madura v Venezueli, za velik uspeh. Napovedal je načrte, da bo njegova administracija "vodila" Venezuelo. Povedal je, da je Maduro na ameriški vojni ladji in da mu bodo sodili v New Yorku.

Med operacijo ZDA proti Venezueli naj bi umrlo 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Ameriške sile so Madura in njegovo ženo Cilio Flores zajele v Caracasu in ju prepeljale iz države. Marco Rubio je poudaril, da operacija ni invazija. Poveljnik ameriškega štaba Dan Caine je razkril, da so ZDA natančno preučile vse Madurove navade pred operacijo. Trump zahteva, da se ZDA povrne ukradena nafta iz Venezuele.

Ameriška operacija v Venezueli, v kateri so zajeli predsednika Madura, je po poročilih zahtevala najmanj 40 žrtev. Trump je dejal, da je bilo ubitih veliko Kubancev. Maduro je bil po aretaciji prepeljan v New York, kjer je v priporu. Poročajo, da je bil Maduro od avgusta pod nadzorom Cie, vključno z uporabo nevidnih dronov.

Vrhovno sodišče Venezuele je odredilo, da Delcy Rodriguez prevzame funkcijo začasne predsednice po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA. Ameriški kongresnik Jake Auchincloss je izrazil mnenje, da je aretacija Madura povezana z nafto. Minister Rubio je izjavil, da trenutno ni ameriških vojaških enot v Venezueli in da ZDA ne potrebujejo venezuelske nafte. Maduro je bil po ameriški vojaški akciji premeščen v zapor v New Yorku, kjer naj bi mu sodili.

Po napadih na Venezuelo je kolumbijski predsednik Gustavo Petro pozval k nujnemu srečanju Organizacije ameriških držav (OEA) in Združenih narodov (ZN). Venezuela je zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN, potem ko naj bi ZDA zajele predsednika Nicolása Madura. Generalni sekretar ZN António Guterres je ameriško operacijo proti Maduru označil za "nevaren precedens" in pozval k spoštovanju pravne države.

Združeni narodi so označili ameriško posredovanje v Venezueli za nevaren precedens. Dokumenti iz Bele hiše kažejo, da je bil nafta ključni motiv za posredovanje Trumpove administracije, čeprav so uradno kot razloge navajali trgovino z drogami in migracije. Trump je opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden po aretaciji Nicolása Madura. Maduro je bil leta 2020 obtožen v New Yorku. Varnostni svet ZN bo o dogodkih razpravljal v ponedeljek.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združevanja v hudodelsko združbo v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija. Tožilstvo je zahtevalo sedem let zaporne kazni.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje iz Libije. Obsojen je bil 25. septembra zaradi kriminalne združbe. Njegovi odvetniki so vložili zahtevo za pogojni odpust. Pred njegovim domom v Parizu se je zbralo na stotine podpornikov, ki so izrazili podporo in kritizirali sodno odločitev, sin pa je organiziral shod v podporo očetu. Medtem ko privrženci glasno izražajo podporo, se politična družina zadržuje. Obsodba je bila označena kot oblika moralne pravice s strani afriških novinarjev.

Po strmoglavljenju tovornega letala UPS v Kentuckyju, ki je zahtevalo najmanj devet življenj, družba UPS pričakuje začasne motnje v dobavni verigi in zamude pri pošiljanju. Guverner Kentuckyja, Andy Beshear, je razglasil izredne razmere.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Po vdoru ruskega drona v romunski zračni prostor je Romunija drugič v nekaj dneh poklicala ruskega veleposlanika. Zunanje ministrstvo je dejanje označilo za nesprejemljivo in neodgovorno. Incident se je zgodil med obsežnim ruskim napadom na ukrajinsko infrastrukturo, zaradi česar so nemudoma vzletela letala F-16.

Strokovnjaki ZN so obtožili izraelsko vojsko, da je »neposredno vpletena« v izginotja Palestincev na lokacijah za razdeljevanje pomoči humanitarne fundacije Gaza, kjer naj bi lakota dosegla »kritično točko«.

Izraelski obrambni minister Yisrael Katz je izrazil zadovoljstvo nad dogovorom o prekinitvi ognja s Hamasom, ki vključuje izpustitev izraelskih talcev. Premier Benjamin Netanyahu je obljubil, da bo poskrbel za vrnitev vseh talcev in napovedal sejo vlade za potrditev dogovora, ki ga je posredoval Donald Trump. Dogovor predvideva prvo fazo prekinitve ognja v Gazi in izpustitev zapornikov na obeh straneh.

V Egiptu so potekala posredna pogajanja med delegacijama Izraela in Hamasa pod pokroviteljstvom ZDA. Izrael je obeležil drugo obletnico napada Hamasa, ki se je zgodil 7. oktobra 2023. Nadaljujejo se prizadevanja za dosego premirja in izpustitev talcev. Medtem so izraelske skrajno desničarske skupine izrazile željo po priključitvi Gaze.

EU se je pripravljala na odobritev velikega posojila za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, medtem ko je Trump omahal glede mirovnih prizadevanj. Trump je zatrdil, da je sam odpovedal načrtovano srečanje z ruskim predsednikom Putinom. Rusija je izvedla jedrske vaje, ki so bile načrtovane vnaprej, vendar so sovpadale z odpovedjo srečanja med Trumpom in Putinom.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuleska vlada je ZDA obtožila vojaške agresije in zatrdila, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Nicolás Maduro je v celoti objavil svojo izjavo, v kateri obtožuje ZDA vojaškega napada na Venezuelo.

Po poročilih o močnih eksplozijah v Caracasu, je ameriški predsednik Donald Trump trdil, da je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran. Ameriška vlada je potrdila, da je seznanjena z eksplozijami v Caracasu, vendar Bela hiša in Pentagon dogodkov še nista komentirala. Minister David van Weel (Zunanje zadeve) je sporočil, da pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, a je dodal, da je situacija še vedno nejasna.

Angelina Jolie je obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani v sklopu humanitarnega potovanja v Egipt. Kot aktivistka za človekove pravice je večkrat pozvala k prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom. Srečala se je s predstavniki Rdečega polmeseca.

Ob požaru cerkve Vondelkerk v Amsterdamu je prišlo do zrušenja zvonika. Silvestrovo na Nizozemskem je bilo sicer burno, z dvema smrtnima žrtvama, povezanima s ognjemetom, in nasiljem nad policijo.

Več priznanih umetnikov je odpovedalo svoje načrtovane koncerte v prestižnem kulturnem centru Kennedy Center v Washingtonu, potem ko je upravni odbor ustanove institucijo preimenoval v Trump-Kennedy Center. Odločitev upravnega odbora, v katerem sedijo tesni zavezniki predsednika Donalda Trumpa, je v ameriški kulturni javnosti sprožila val ogorčenja in protestnih odpovedi. Umetniki s svojo odločitvijo izražajo nasprotovanje politizaciji osrednje nacionalne kulturne institucije. Napetosti so se dodatno stopnjevale, ko je predsednik institucije enemu izmed umetnikov, jazzovskemu glasbeniku Chucku Reddu, zagrozil s sodnim pregonom zaradi odpovedi sodelovanja. Gre za neobičajen pritisk vodstva na izvajalce, kar je še dodatno zaostrilo odnose med umetniško skupnostjo in novim vodstvom centra. Dogajanje odraža globoko polarizacijo v ameriški družbi, ki se zdaj neposredno preliva tudi na področje umetnosti in ohranjanja kulturne dediščine.

Ameriški igralec George Clooney, njegova soproga, pravnica Amal Alamuddin Clooney, in njuna dva otroka so s procesom naturalizacije postali francoski državljani. Odločitev je bila uradno potrjena z dekretom, objavljenim v francoskem uradnem listu v soboto, 27. decembra. Družina je francosko državljanstvo pridobila po več letih bivanja in vlaganja v državo, kjer so leta 2021 v departmaju Var kupili obsežno posestvo. Zakonca Clooney, ki sta v preteklosti že večkrat izrazila naklonjenost Franciji, sta svojo novo domovino opisala kot kraj, kjer se počutijo najsrečnejše. Amal, ki se je rodila v Libanonu, in njuna otroka, Ella ter Alexander, ki sta bila rojena v Združenem kraljestvu, so s tem dejanjem poleg ameriškega oziroma britanskega pridobili še državljanstvo države članice Evropske unije. Postopek naturalizacije po navedbah tujih medijev odraža njihovo trajno povezanost s Francijo, kjer preživijo znaten del svojega prostega časa.

Poleg njene igralske kariere, v kateri je med letoma 1954 in 1973 posnela 45 filmov in zaslovela s filmom »In Bog je ustvaril žensko«, so se ji poklonili tudi zaradi njenega neumornega aktivizma za pravice živali. Bardotova je bila tudi pevka in muza številnih umetnikov. Zadnji mož Brigitte Bardot je bil Bernard d’Ormale, s katerim je živela več kot trideset let. Spoznal ju je Jean-Marie Le Pen. Čeprav se sama ni imela za lepo, je postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu.

Poleg njene filmske kariere in aktivizma za pravice živali, so se ob njeni smrti pojavile informacije o njenem zadnjem možu Bernardu d'Ormalu, s katerim je bila poročena več kot trideset let, in njunem poznanstvu preko Jean-Marie Le Pena. Poudarjeno je, da je Bardot postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu zaradi filma, čeprav ni nikoli menila, da je izjemno lepa. Spominjajo se je kot ikone lepote in svobodne zvezde.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka Brigitte Bardot. Bardotova je bila ikona francoskega filma, znana po svoji uporniški in neodvisni osebnosti. Pred 50 leti se je umaknila iz igralskega sveta.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

V nedeljo je v starosti 91 let umrla francoska igralka in ikona Brigitte Bardot, znana po svoji filmski karieri in kasnejšem aktivizmu za pravice živali. Njena fundacija je sporočila, da je umrla v svojem domu v Saint-Tropezu. Bardotova je bila simbol francoskega filma in sloga v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja.

V starosti 91 let je umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot, je sporočila njena fundacija. Bardot, ki je zaslovela v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, je zadnja leta življenja posvetila zaščiti živali.

James Ransone, ameriški igralec znan po vlogah v »The Wire« in »It: Chapter Two«, je umrl v petek v Los Angelesu. Star je bil 46 let. Mrliški oglednik okrožja Los Angeles je sporočil, da je šlo očitno za samomor.

V Egiptu je po dolgi bolezni v starosti 72 let umrla igralka Somaya El Alfy, mati igralca Ahmeda El Fishawyja. Pogreb je potekal po popoldanski molitvi v mošeji Mustafa Mahmoud v okrožju Mohandessin.

Inštitut Pasteur v Tunisu je v sodelovanju z bolnišnico La Rabta organiziral znanstveni in ozaveščevalni dan ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni. Dogodek, ki je potekal 14. novembra, je bil namenjen spodbujanju zdravega načina življenja za preprečevanje in obvladovanje sladkorne bolezni.

Američan Taylor Fritz je v prvem dvoboju ATP finala v Torinu premagal Italijana Lorenza Musettija s 6-3, 6-4. Fritz, šesti nosilec turnirja, je z zmago uspešno začel svoj nastop v skupini Jimmy Connors, kjer je ob njem še Carlos Alcaraz.

Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je napovedala ustanovitev nagrade FIFA za mir, ki bo nagrajevala posameznike ali institucije, ki izjemno prispevajo k enotnosti in harmoniji po svetu. Nagrada, imenovana tudi "Nagrada FIFA za mir - Nogomet združuje svet", bo prvič podeljena 5. decembra v Washingtonu, D.C., med žrebom za svetovno prvenstvo 2026. Cilj nagrade je poudariti moč nogometa kot instrumenta upanja, razumevanja in globalne solidarnosti.

Nekdanji nogometni zvezdnik David Beckham je v dvorcu Windsor prejel viteški naziv od kralja Charlesa, kar predstavlja vrhunec njegove bogate kariere, ki vključuje 25 trofej in 115 nastopov za angleško reprezentanco.

Izraelske oblasti so v četrtek potrdile prepoved dostopa do območja Gaze za 37 večjih mednarodnih humanitarnih organizacij, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Izrael odločitev utemeljuje z varnostnimi razlogi, saj naj organizacije ne bi posredovale zahtevanih seznamov svojih uslužbencev, kar je postalo uradni pogoj za njihovo delovanje. Med prizadetimi subjekti so tudi uveljavljene skupine, kot so Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, ki opozarjajo, da so sankcionirane predvsem zaradi pričevanj o nasilju izraelske vojske. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek izrazil globoko zaskrbljenost in Izrael pozval k preklicu ukrepa. Po njegovih besedah so te organizacije nepogrešljive za zagotavljanje življenjsko pomembne pomoči, njihova izključitev pa bi lahko spodkopala krhke napredke, dosežene med prekinitvijo ognja. Ukrep še dodatno otežuje dostavo hrane, medicinske opreme in higienskih pripomočkov v enklavo, ki se že dve leti spopada z uničujočo humanitarno krizo. Obstajajo tudi bojazni, da bi se prepoved lahko razširila na zasedeni Zahodni breg.

Poleg njene igralske kariere, v kateri je med letoma 1954 in 1973 posnela 45 filmov in zaslovela s filmom »In Bog je ustvaril žensko«, so se ji poklonili tudi zaradi njenega neumornega aktivizma za pravice živali. Bardotova je bila tudi pevka in muza številnih umetnikov. Zadnji mož Brigitte Bardot je bil Bernard d’Ormale, s katerim je živela več kot trideset let. Spoznal ju je Jean-Marie Le Pen. Čeprav se sama ni imela za lepo, je postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu.

Močne padavine so prizadele Gazo in povzročile poplave ter uničenje. Porušilo se je več hiš, umrlo je najmanj 13 ljudi, med njimi trije otroci. Poplave so prizadele tudi begunski tabor.

Organizacija Reporterji brez meja (RSF) je poročala, da je bilo v letu 2025 ubitih 67 novinarjev, pri čemer jih je bila skoraj polovica ubitih v Gazi. RSF ugotavlja, da je bilo v zadnjih dvanajstih mesecih na palestinskem ozemlju ubitih najmanj 29 medijskih delavcev. Poleg tega je RSF objavil, da je po svetu zaprtih 503 novinarjev, 135 pa jih pogrešanih.

Po uničujočih poplavah, ki so prejšnji teden zahtevale več kot 1000 življenj v Indoneziji, Šrilanki in na Tajskem, je v ponedeljek še vedno pogrešanih več kot 800 ljudi. Indonezijski predsednik je pozval k dodatnim ukrepom za soočanje s kaosom.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi sprejel predlog zakona o ponovni uvedbi smrtne kazni, ki je namenjena skoraj izključno Palestincem in se ne bo uporabljala za judovske teroriste.

Potres z magnitudo 6,3, ki je stresel severni Afganistan, je zahteval najmanj 20 življenj in več kot 530 ranjenih. Afgansko ministrstvo za zdravje je potrdilo, da je bilo ranjenih 260 ljudi. Talibanske oblasti so sporočile, da se je število smrtnih žrtev povečalo na več kot 20, število ranjenih pa na 530.

Izraelske sile so med kršitvami sporazuma o prekinitvi ognja s Hamasom porušile več palestinskih domov v Gazi in nadaljevale racije po Zahodnem bregu. Izraelska vojska je po več mesecih pripora izpustila več palestinskih pripornikov iz Gaze.

Svetovno znana ameriška glasbenica Madonna je za praznovanje novega leta 2026 izbrala maroško mesto Marakeš. Pevka, ki jo pogosto imenujejo kraljica popa, je svoje oboževalce o obisku obvestila prek družbenih omrežij, kjer je delila fotografije s potovanja in ponovno izrazila navdušenje nad Marokom. Njen obisk je znova potrdil status te severnoafriške kraljevine kot priljubljene turistične in kulturne destinacije za svetovne zvezdnike. Obisk Marakeša je za Madonno že tradicionalna izbira, saj je mesto v preteklosti obiskala ob številnih pomembnih priložnostih. Z deljenjem utrinkov s potovanja je pevka izpostavila turistične in kulturne znamenitosti regije, kar prispeva k promociji Maroka kot elitne destinacije za praznovanje vstopa v novo leto. Njeni sledilci so lahko videli različne postaje njene poti, s čimer je glasbenica potrdila svojo trajno povezanost s to državo.

Poleg njene igralske kariere, v kateri je med letoma 1954 in 1973 posnela 45 filmov in zaslovela s filmom »In Bog je ustvaril žensko«, so se ji poklonili tudi zaradi njenega neumornega aktivizma za pravice živali. Bardotova je bila tudi pevka in muza številnih umetnikov. Zadnji mož Brigitte Bardot je bil Bernard d’Ormale, s katerim je živela več kot trideset let. Spoznal ju je Jean-Marie Le Pen. Čeprav se sama ni imela za lepo, je postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu.

Poleg njene filmske kariere in aktivizma za pravice živali, so se ob njeni smrti pojavile informacije o njenem zadnjem možu Bernardu d'Ormalu, s katerim je bila poročena več kot trideset let, in njunem poznanstvu preko Jean-Marie Le Pena. Poudarjeno je, da je Bardot postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu zaradi filma, čeprav ni nikoli menila, da je izjemno lepa. Spominjajo se je kot ikone lepote in svobodne zvezde.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka Brigitte Bardot. Bardotova je bila ikona francoskega filma, znana po svoji uporniški in neodvisni osebnosti. Pred 50 leti se je umaknila iz igralskega sveta.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

Poleg že znanih dejstev o njeni igralski in aktivistični karieri, novi članki poudarjajo, da je Bardotova desetletje navduševala svet in se kasneje umaknila iz javnega življenja. Opisujejo jo kot eno največjih in protislovnih ženskih ikon 20. stoletja.

Umrla je francoska igralka Brigitte Bardot, ki je bila ikona francoskega filma in seks simbol 60. let. Poleg igralske kariere je bila znana po svojem aktivizmu za pravice živali in kasnejši kritični drži do islama. S filmom 'In Bog je ustvaril žensko' (Et Dieu… créa la femme) leta 1956 je dosegla svetovno slavo. Njena lepota in vpliv sta jo postavila v središče pozornosti, čeprav sama ni menila, da je tako lepa.