Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju zaradi ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike v prestolnici Caracas priprle predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Sklic seje je potrdila misija Somalije, ki v januarju predseduje Varnostnemu svetu, potem ko je zahtevo za obravnavo stopnjevanja napetosti v državi posredovala Kolumbija. Operacija, ki je neposredno posegla v politično vodstvo Venezuele, je sprožila takojšen odziv diplomatskih krogov v New Yorku. Po poročanju tujih tiskovnih agencij se diplomati spopadajo z vprašanji legitimnosti vojaškega posredovanja in usode venezuelskega vodstva. Seje se bodo udeležile ključne članice sveta, ki bodo razpravljale o posledicah teh dogodkov za regionalno stabilnost v Latinski Ameriki in mednarodno pravo. Razmere v državi ostajajo napete, saj je prijetje najvišjih državnih predstavnikov povzročilo politični vakuum v državi.

Nicolása Madura so po zajetju pripeljali v ZDA, kjer se bo soočil z obtožbami. Donald Trump načrtuje prevzem venezuelske naftne industrije in njeno revitalizacijo z ameriškimi podjetji. Pojavile so se tudi obtožbe o spornih visokih stavah sina Donalda Trumpa glede aretacije Madura, s katerimi naj bi zaslužil veliko vsoto denarja. Satelitski posnetki razkrivajo škodo na vojaški bazi, kjer je bil Maduro ujet.

Nicolása Maduro in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile aretirale v Caracasu in ju izročile New Yorku, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in trgovine z drogami. Pred sodiščem sta se izrekla za nedolžna. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da operacija ni invazija.

Nicolás Maduro, nekdanji predsednik Venezuele, se je pojavil na sodišču v New Yorku, kjer mu bo sodil 92-letni sodnik Alvin Hellerstein. Pričakuje se, da bo Maduro pripor zadržan v newyorškem Metropolitanskem pripornem centru. Njegov odvetnik, znan po natančnosti, je v preteklosti branil Juliana Assangea. Survetement znamke Nike, ki ga je Maduro nosil ob aretaciji, je postal globalno razprodan.

Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila pripeljana na sodišče v New Yorku, kjer sta zanikala obtožbe o narkoterorizmu. Madura zastopa odvetnik Juliana Assangea. Sojenje vodi 92-letni zvezni sodnik Alvin K. Hellerstein, ki ga je leta 1998 imenoval Bill Clinton. Po aretaciji Madura, ZDA grozijo z vojaško akcijo proti drugi državi. V Caracasu so ameriške sile poleg Madura zajele tudi njegovo ženo Cilio Flores.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške sile zajele v Caracasu in ju odpeljale v ZDA, kjer ga zadržujejo v zloglasnem newyorškem zaporu Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Obtožena sta narkoterorizma in zločinov proti človečnosti. Varnostni svet ZN je zaradi ameriške vojaške intervencije v Venezueli sklical nujno sejo. V New Yorku se začenja sojenje Madurovemu paru, kar povzroča zaskrbljenost glede nevarnih precedensov.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v soboto prispela v New York, kamor so ju ameriške sile prepeljale po bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu. Letalo z zapornikoma je pristalo na mednarodnem letališču Stewart, od koder so Madura s helikopterjem prepeljali na Manhattan. Po poročanju tujih tiskovnih agencij bo Maduro pridržan v pripornem centru v Brooklynu, kjer bo pred zveznim sodiščem odgovarjal na obtožbe, povezane s trgovino z drogami. Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci potrdil prijetje in ob tem zagrozil z dodatnimi vojaškimi ukrepi, če bo to potrebno, hkrati pa je že napovedal iskanje politične alternative v Venezueli. Zaradi ameriškega vojaškega posredovanja, ki se je začelo 3. januarja 2026, so po vsem svetu izbruhnili množični protesti. Demonstranti v New Yorku, Londonu, Parizu, Carigradu in Buenos Airesu obsojajo dejanje, ki ga venezuelske oblasti označujejo za agresijo brez primere. Po neuradnih podatkih, ki jih navaja časnik New York Times, je v napadih na Venezuelo umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena, saj so številne države izrazile nestrinjanje z načinom odstavitve in aretacije izvoljenega predsednika suverene države.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je novico potrdil v zgodnjih jutranjih urah in pojasnil, da so ju z letalom že prepeljali iz države, trenutno pa se nahajata na ameriški bojni ladji USS Iwo Jima na poti v New York. Tam se bosta spopadla z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami, ki jih je vložilo zvezno tožilstvo. Operacija, ki jo je Trump označil za »briljantno«, je vključevala letalske napade na strateške cilje v Caracasu in kopensko posredovanje elitnih enot Delta Force. Po navedbah Bele hiše v operaciji ni bilo smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki, kljub močno zastraženim predsedniškim objektom, ki so jih ameriške sile premagale s hitrim in silovitim napadom. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varno tranzicijo oblasti in stabilizacijo države, hkrati pa nameravajo v državo poslati ameriška naftna podjetja za obnovo energetske infrastrukture. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in zahtevala dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju, medtem ko je Rusija operacijo označila za nedopustno oboroženo agresijo. Svetovni voditelji so ob dogodku razdeljeni; nekateri pozdravljajo padec diktatorja, drugi pa opozarjajo na nevaren precedens v mednarodnem pravu.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združevanja v hudodelsko združbo v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija. Tožilstvo je zahtevalo sedem let zaporne kazni.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje iz Libije. Obsojen je bil 25. septembra zaradi kriminalne združbe. Njegovi odvetniki so vložili zahtevo za pogojni odpust. Pred njegovim domom v Parizu se je zbralo na stotine podpornikov, ki so izrazili podporo in kritizirali sodno odločitev, sin pa je organiziral shod v podporo očetu. Medtem ko privrženci glasno izražajo podporo, se politična družina zadržuje. Obsodba je bila označena kot oblika moralne pravice s strani afriških novinarjev.

Po strmoglavljenju tovornega letala UPS v Kentuckyju, ki je zahtevalo najmanj devet življenj, družba UPS pričakuje začasne motnje v dobavni verigi in zamude pri pošiljanju. Guverner Kentuckyja, Andy Beshear, je razglasil izredne razmere.

Izrael je potrdil vojaški napad na visoke predstavnike Hamasa v Dohi, Katar, kjer naj bi uničili sedež organizacije. Hamas je priznal, da je bilo v napadu ubitih pet članov, vendar nihče iz pogajalske delegacije. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je obsodil izraelsko agresijo na Katar.

Po izraelskih napadih na območje Gaze je umrlo najmanj 33 ljudi, agencija za civilno zaščito Gaze pa poroča o najmanj 50 smrtnih žrtvah, vključno z 22 otroki, in okoli 200 ranjenih. Izraelski premier Netanjahu je ukazal nujne napade na območje Gaze po obtožbah Hamasa o kršitvi premirja. Izraelska vojska trdi, da nadaljuje z izvajanjem sporazuma o prekinitvi ognja.

V samomorilskem napadu pred sodiščem v Islamabadu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Napad, prvi te vrste v mestu v zadnjih letih, je povzročil paniko med prebivalstvom. Notranji minister Pakistana, Mohsin Naqvi, je poročal o 'veliki škodi'.

V samomorilskem napadu pred okrožnim sodiščem v Islamabadu v Pakistanu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Notranji minister Mohsin Naqvi je potrdil, da je napadalec poskušal vstopiti v poslopje sodišča, a ga je policija ustavila, preden je sprožil eksploziv. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, pakistanski talibani pa so bili v preteklosti že osumljeni podobnih dejanj.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo o preiskavi vloge politika Kapila Mishre v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni del Delhija. Prebivalec Yamuna Viharja je v pritožbi trdil, da je Mishra blokiral cesto in uničeval vozičke prodajalcev med izgredi v Kardampuriju. Sodišče je prvotno odredilo registracijo FIR (First Information Report) proti Mishriju, vendar je to odredbo zdaj razveljavilo.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo o preiskavi vloge voditelja BJP Kapila Mishra v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni Delhi. Odredbo je razveljavilo na zahtevo Mohammada Ilyasa, prebivalca Yamuna Viharja, ki je trdil, da je videl Mishra blokirati cesto in uničevati vozove med izgredi v Kardampuriju. Ilyas je zahteval uvedbo preiskave in registracijo FIR (First Information Report) proti Mishri.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo, ki je policiji naročala preiskavo vloge voditelja BJP Kapila Mishre v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni del Delhija. Prebivalec Yamuna Viharja je v pritožbi trdil, da je Mishra blokiral cesto in uničeval vozove med izgredi, ter grozil protestnikom proti CAA. Sodišče je tako razveljavilo odredbo o registraciji FIR (First Information Report - prva informacija policije) proti Mishri.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Po vdoru ruskega drona v romunski zračni prostor je Romunija drugič v nekaj dneh poklicala ruskega veleposlanika. Zunanje ministrstvo je dejanje označilo za nesprejemljivo in neodgovorno. Incident se je zgodil med obsežnim ruskim napadom na ukrajinsko infrastrukturo, zaradi česar so nemudoma vzletela letala F-16.

Strokovnjaki ZN so obtožili izraelsko vojsko, da je »neposredno vpletena« v izginotja Palestincev na lokacijah za razdeljevanje pomoči humanitarne fundacije Gaza, kjer naj bi lakota dosegla »kritično točko«.

Izraelski obrambni minister Yisrael Katz je izrazil zadovoljstvo nad dogovorom o prekinitvi ognja s Hamasom, ki vključuje izpustitev izraelskih talcev. Premier Benjamin Netanyahu je obljubil, da bo poskrbel za vrnitev vseh talcev in napovedal sejo vlade za potrditev dogovora, ki ga je posredoval Donald Trump. Dogovor predvideva prvo fazo prekinitve ognja v Gazi in izpustitev zapornikov na obeh straneh.

V Egiptu so potekala posredna pogajanja med delegacijama Izraela in Hamasa pod pokroviteljstvom ZDA. Izrael je obeležil drugo obletnico napada Hamasa, ki se je zgodil 7. oktobra 2023. Nadaljujejo se prizadevanja za dosego premirja in izpustitev talcev. Medtem so izraelske skrajno desničarske skupine izrazile željo po priključitvi Gaze.

EU se je pripravljala na odobritev velikega posojila za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, medtem ko je Trump omahal glede mirovnih prizadevanj. Trump je zatrdil, da je sam odpovedal načrtovano srečanje z ruskim predsednikom Putinom. Rusija je izvedla jedrske vaje, ki so bile načrtovane vnaprej, vendar so sovpadale z odpovedjo srečanja med Trumpom in Putinom.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuleska vlada je ZDA obtožila vojaške agresije in zatrdila, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Nicolás Maduro je v celoti objavil svojo izjavo, v kateri obtožuje ZDA vojaškega napada na Venezuelo.

Po poročilih o močnih eksplozijah v Caracasu, je ameriški predsednik Donald Trump trdil, da je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran. Ameriška vlada je potrdila, da je seznanjena z eksplozijami v Caracasu, vendar Bela hiša in Pentagon dogodkov še nista komentirala. Minister David van Weel (Zunanje zadeve) je sporočil, da pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, a je dodal, da je situacija še vedno nejasna.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Požar v domu za ostarele Werdha Damai v mestu Manado na indonezijskem otoku Sulawesi je zahteval 16 življenj, tri osebe pa so bile ranjene. Vodja gasilske in reševalne službe Jimmu Rotinsulu je potrdil tragedijo.

V petek so bile v pariškem metroju na liniji 3 (Bagnolet - Levallois-Perret) z nožem poškodovane tri ženske. Osumljenca so po pobegu prijeli na njegovem domu v Val-d'Oise.

Število žrtev samomorilskega napada v šiitski mošeji Imama Alija v Homsu je naraslo. Po poročilih je umrlo najmanj šest ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Jordansko zunanje ministrstvo je obsodilo teroristični napad na mošejo.

V japonski prefekturi Šizuoka je moški, oborožen s katano, napadel zaposlene v tovarni Yokohama Rubber Mishima v mestu Mišima. V napadu je bilo ranjenih 15 ljudi.

Po navedbah turških uradnikov je strmoglavljenje zasebnega letala v Ankari, v katerem je umrl načelnik generalštaba libijske vojske Mohammed al-Haddad, povzročila tehnična napaka, natančneje težave z elektriko v sistemih za letenje.

Zasebno letalo Falcon 50 z libijskim generalom Mohamedom Al-Haddadom na krovu je strmoglavilo v Turčiji približno 40 minut po vzletu iz letališča Esenboğa v Ankari. Pilot je zahteval dovoljenje za zasilni pristanek, preden je bil izgubljen kontakt. Turške oblasti so našle razbitine letala, potrdile pa so tudi smrt vseh na krovu.

Med božičnim sprevodom v Nunspeetu na Nizozemskem je avtomobil zapeljal v množico ljudi. Ranjenih je bilo devet oseb, od tega tri huje.

Ameriška igralka Angelina Jolie je v petek, 2. januarja, obiskala egiptovsko stran mejnega prehoda Rafa, da bi izrazila solidarnost s prebivalci Gaze. Kot nekdanja posebna odposlanka visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) si je ogledala prizadevanja za dostavo humanitarne pomoči in se srečala z osebjem rdečega polmeseca ter vozniki tovornjakov z oskrbo. Med obiskom je poudarila nujnost hitrejšega dostopa pomoči v palestinsko enklavo, ki se sooča z obsednim stanjem in težkimi humanitarnimi razmerami. Igralka je v okviru svoje poti na Sinajskem polotoku obiskala tudi več centrov za nudenje pomoči in se srečala z ranjenimi Palestinci, ki so jih na zdravljenje prepeljali v Egipt. Po poročanju lokalnih medijev je prebivalcem Gaze namenila pisno sporočilo podpore, v katerem je izpostavila pomen mednarodnega sodelovanja pri reševanju humanitarne krize. Joliejeva, ki je dolga leta delovala v okviru Združenih narodov, se je osredotočila predvsem na vprašanje zaščite civilistov in zagotavljanje nujnih življenjskih potrebščin za ogroženo prebivalstvo.

Svetovno znana ameriška glasbenica Madonna je za praznovanje novega leta 2026 izbrala maroško mesto Marakeš. Pevka, ki jo pogosto imenujejo kraljica popa, je svoje oboževalce o obisku obvestila prek družbenih omrežij, kjer je delila fotografije s potovanja in ponovno izrazila navdušenje nad Marokom. Njen obisk je znova potrdil status te severnoafriške kraljevine kot priljubljene turistične in kulturne destinacije za svetovne zvezdnike. Obisk Marakeša je za Madonno že tradicionalna izbira, saj je mesto v preteklosti obiskala ob številnih pomembnih priložnostih. Z deljenjem utrinkov s potovanja je pevka izpostavila turistične in kulturne znamenitosti regije, kar prispeva k promociji Maroka kot elitne destinacije za praznovanje vstopa v novo leto. Njeni sledilci so lahko videli različne postaje njene poti, s čimer je glasbenica potrdila svojo trajno povezanost s to državo.

V starosti 91 let je umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot, je sporočila njena fundacija. Bardot, ki je zaslovela v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, je zadnja leta življenja posvetila zaščiti živali.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se bo v bližnji prihodnosti sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljali o mirovnem predlogu. Ruski predstavnik Dmitrij Peskov je poudaril, da bi morali mirovni pogovori potekati za zaprtimi vrati. Kirill Dmitriev je podprl Trumpovo kritiko New York Timesa in dejal, da nekateri zahodni mediji sabotirajo Trumpova prizadevanja za mir.

Alžirija je s 3:0 premagala Sudan na Afriškem pokalu narodov. Riyad Mahrez je dosegel dva zadetka, Ibrahim Maza pa enega. Zinedine Zidane je s tribun spremljal tekmo svojega sina, vratarja alžirske reprezentance.

Ooredoo Tunisie bo ob 35. izvedbi afriškega pokala (CAN), ki bo med 21. decembrom 2025 in 18. januarjem 2026 v Maroku, organiziral festival »DAR EL FOOT« za ljubitelje nogometa.

Kylian Mbappé je na svoj 27. rojstni dan izenačil rekord Cristiana Ronalda po številu golov v koledarskem letu za Real Madrid, s čimer je dosegel 59 golov. Rekord je izenačil z golom iz enajstmetrovke na tekmi proti Sevilli, kar je sprožilo navdušenje in primerjave z njegovim idolom Ronaldom. Xabi Alonso pa se ni želel odzivati na naslove v medijih.

Afriška nogometna zveza (CAF) je potrdila, da bo Afriški pokal narodov (AFCON) od leta 2028 potekal vsaka štiri leta. Ob tem je CAF povečala nagrado za zmagovalca AFCON 2025, ki bo potekal v Maroku, na 10 milijonov ameriških dolarjev. Maroko naj bi organiziral najbolj ambiciozen in najbolje organiziran AFCON doslej.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da je Izrael potrdil obsežen plinski dogovor z Egiptom v vrednosti 35 milijard dolarjev (112 milijard šeklov). Dogovor je največji tovrstni dogovor v zgodovini Izraela.

Ministrstvo za kmetijstvo, vodnih virov in ribištva je napovedalo začetek programa subvencioniranja shranjevanja oljčnega olja za zasebne proizvajalce (kmetovalce, lastnike oljarn, izvoznike) v Tuniziji, ki ga izvaja Nacionalni urad za olje (ONH). Subvencija znaša od 300 do 330 dinarjev na tono.

Strokovnjak za kmetijski razvoj Noureddine Nasr opozarja, da nizke cene tunizijskega oljčnega olja škodijo tunizijskim proizvajalcem in ogrožajo prihodnost celotne oljkarske industrije. Nasr je to izpostavil na mednarodnem kolokviju o trajnostnem upravljanju z naravnimi viri in kmetijstvu.

Donald Trump je dejal, da bo ZDA namenila več pozornosti iskanju rešitve za državljansko vojno v Sudanu, potem ko ga je savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman pozval k ukrepanju. Trump je izjavil, da se v Sudanu dogajajo grozodejstva in da je država postala najbolj nasilno mesto ter največja humanitarna kriza.

Ministrstvo za kmetijstvo, vodno gospodarstvo in ribištvo je opozorilo kmete na obilne padavine, ki se pričakujejo. Poziva jih, naj zaščitijo živino, stroje in opremo pred močnim dežjem, točo in vetrom.

Po strmoglavljenju tovornega letala UPS v Kentuckyju, ki je zahtevalo najmanj devet življenj, družba UPS pričakuje začasne motnje v dobavni verigi in zamude pri pošiljanju. Guverner Kentuckyja, Andy Beshear, je razglasil izredne razmere.

Afganistanske oblasti so sporočile, da je država v tekočem letu pridelala približno 4,54 milijona metričnih ton pšenice. Nacionalni organ za statistiko in informacije (NSIA) je za določitev pridelka uporabil tehnologijo daljinskega zaznavanja in analizo satelitskih posnetkov.

Po strmoglavljenju tovornega letala UPS kmalu po vzletu z mednarodnega letališča Louisville Muhammad Ali v Kentuckyju je umrlo najmanj sedem ljudi, enajst pa je bilo ranjenih. Po strmoglavljenju je izbruhnil velik požar.

V nedeljo je v starosti 91 let umrla francoska igralka in ikona Brigitte Bardot, znana po svoji filmski karieri in kasnejšem aktivizmu za pravice živali. Njena fundacija je sporočila, da je umrla v svojem domu v Saint-Tropezu. Bardotova je bila simbol francoskega filma in sloga v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja.

V starosti 91 let je umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot, je sporočila njena fundacija. Bardot, ki je zaslovela v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, je zadnja leta življenja posvetila zaščiti živali.

James Ransone, ameriški igralec znan po vlogah v »The Wire« in »It: Chapter Two«, je umrl v petek v Los Angelesu. Star je bil 46 let. Mrliški oglednik okrožja Los Angeles je sporočil, da je šlo očitno za samomor.

V Egiptu je po dolgi bolezni v starosti 72 let umrla igralka Somaya El Alfy, mati igralca Ahmeda El Fishawyja. Pogreb je potekal po popoldanski molitvi v mošeji Mustafa Mahmoud v okrožju Mohandessin.

Inštitut Pasteur v Tunisu je v sodelovanju z bolnišnico La Rabta organiziral znanstveni in ozaveščevalni dan ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni. Dogodek, ki je potekal 14. novembra, je bil namenjen spodbujanju zdravega načina življenja za preprečevanje in obvladovanje sladkorne bolezni.

Američan Taylor Fritz je v prvem dvoboju ATP finala v Torinu premagal Italijana Lorenza Musettija s 6-3, 6-4. Fritz, šesti nosilec turnirja, je z zmago uspešno začel svoj nastop v skupini Jimmy Connors, kjer je ob njem še Carlos Alcaraz.

Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je napovedala ustanovitev nagrade FIFA za mir, ki bo nagrajevala posameznike ali institucije, ki izjemno prispevajo k enotnosti in harmoniji po svetu. Nagrada, imenovana tudi "Nagrada FIFA za mir - Nogomet združuje svet", bo prvič podeljena 5. decembra v Washingtonu, D.C., med žrebom za svetovno prvenstvo 2026. Cilj nagrade je poudariti moč nogometa kot instrumenta upanja, razumevanja in globalne solidarnosti.

Nekdanji nogometni zvezdnik David Beckham je v dvorcu Windsor prejel viteški naziv od kralja Charlesa, kar predstavlja vrhunec njegove bogate kariere, ki vključuje 25 trofej in 115 nastopov za angleško reprezentanco.