APDEJT.si

Danska se sooča s tretjo opozorilno situacijo zaradi dronov v enem tednu. Poleg Aalborga so drone opazili tudi nad letališči v Esbjergu in Sonderborgu ter vojaško bazo Skrydstrup. Zaradi ponovnega pojava dronov je bil zračni prostor nad letališčem Aalborg v noči na petek ponovno zaprt za eno uro. Emmanuel Macron je zagotovil, da je Francija pripravljena prispevati k varnosti Danske.

Ameriški State Department je odobril prodajo do 3350 zračnih raket dolgega dosega ERAM Ukrajini, skupaj z opremo, za približno 825 milijonov dolarjev. Ukrajinska vlada namerava te rakete uporabiti za obrambo. Agencija za sodelovanje na področju varnosti (DSCA), ki deluje v okviru ameriškega obrambnega ministrstva, je sporočila, da je bila ta morebitna prodaja odobrena.

Francija nadaljuje z zmanjševanjem svoje vojaške prisotnosti v Afriki, saj je včeraj, 17. julija, uradno predala Senegalu zadnji dve vojaški bazi v državi. Ta zgodovinski dogodek v Dakarju pomeni konec stalne francoske vojaške prisotnosti v Zahodni Afriki. Francoski kontingenti so sedaj prisotni le še v Džibutiju in Gabonu, kar odraža upad francoskega vpliva na afriški celini. Hkrati se zmanjšuje tudi podpora francoskemu predsedniku Macronu, ki se sooča z javnim neodobravanjem zaradi svojih politik.

Egipt je zmanjšal varnostno in obveščevalno sodelovanje z Izraelom po izraelskem napadu v Katarju, ki je bil usmerjen na Hamas. Arabske in islamske države iščejo skupno stališče po tem napadu. Izraelski napad v Katarju naj bi bil udarec mirovnim pogajanjem. Hkrati se spreminja javno mnenje, kar ogroža legitimnost Izraela, Hamas pa si prizadeva ponovno opozoriti svet na palestinski boj.

Italijanski ladjedelniški velikan Fincantieri je sredi julija v Washingtonu, D.C., gostil dogodek "Full Speed Ahead: The U.S. Shipbuilding Renaissance", da bi okrepil svojo prisotnost v ZDA. Cilj dogodka je bil s strateškimi naložbami in prenosom znanja obnoviti ameriško mornariško industrijo. Fincantieri, ki stoji za fregatami razreda Constellation ameriške mornarice, je zbral voditelje iz vlade, industrije in nacionalne varnosti, da bi spodbudil preporod ameriške ladjedelniške industrije v kritičnem obdobju.

Nemški kancler Friedrich Merz se je srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Fort de Brégançon pred nemško-francoskim ministrskim svetom v Toulonu. Namen srečanja je priprava na prihajajoči ministrski svet, kjer naj bi razpravljali o gospodarskih in varnostnih vprašanjih. Macron naj bi iskal podporo Nemčije v luči političnih izzivov v Franciji.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Evropsko unijo, da se je znašla v "protiruski blaznosti" in da uporablja propagando v slogu Goebbelsa za napad na Rusijo, pri čemer zanemarja lastne notranje krize. Madžarski premier Viktor Orban pa je opozoril, da naj bi 20 % novega sedemletnega proračuna EU namenili Ukrajini, medtem ko je 10–12 % predvidenih za odplačevanje dolgov.

Ruske izgube v vojni proti Ukrajini so po podatkih Mediazone dosegle 132.600 potrjenih mrtvih do 26. septembra. Ukrajina je z droni napadla rafinerijo v južni Rusiji, s čimer naj bi Rusija izgubila četrtino svoje zmogljivosti predelave nafte. Rusija je prav tako v Moldaviji rekrutirala pravoslavne duhovnike za vplivanje na volivce, pri čemer jim je plačala pelerinaje v Moskvo in ponudila denarne kartice.

Ruske sile so obkolile ukrajinsko mesto Kupjansk, ključno obrambno središče. Ukrajinska vojska je izvedla uspešen napad na rusko železniško infrastrukturo, kar je povzročilo motnje v logistiki. Evropska unija je uradno poklicala ruskega predstavnika zaradi ruskega napada na Kijev, v katerem je bila poškodovana zgradba delegacije EU. NATO in Ukrajina sodelujeta pri razvoju obrambnih sistemov proti ruskim drsečim bombam in vodenim dronom. Rusija se sooča s pomanjkanjem bencina zaradi ukrajinskih napadov na rafinerije. Rusija trdi, da cilja samo vojaške cilje, škoda na civilnih objektih pa je posledica ukrajinske protizračne obrambe. Gradonačelnik Moskve ne želi spreminjati ukrajinskih imen ulic.

Rusija je ponovno napadla ukrajinska mesta, vključno z Odeso in Čerkasi, kar je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ostro obsodil, saj naj bi napadi potekali kljub pozivom Kijeva k premirju. Tretji krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo v Istanbulu o mirovnem sporazumu ni prinesel preboja, a je bil dosežen dogovor o novem zamenjavi ujetnikov. Pogajanja so trajala nekaj več kot pol ure.

Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da sta dva ukrajinska državljana izvedla sabotažo na železniški progi, ki vodi v Ukrajino. Po navedbah poljskih specialnih služb naj bi osumljenca sodelovala z ruskimi obveščevalnimi službami.

Ure po koncu pogajanj med delegacijama Rusije in Ukrajine v Turčiji, so se izmenjali vojaški napadi. Ukrajinske sile so napadle ruske kraje na jugu Črnega morja, kar je povzročilo eno smrtno žrtev. Rusija je odgovorila z napadom na pristanišče v Odesi. Poleg tega je prišlo do izmenjave vojnih ujetnikov med državama.

Severna Koreja je sporočila, da je njen status države z jedrskim orožjem trajno zapisan v zakonodaji in nepreklicen. Obsodila je Združene države Amerike zaradi zahtev po denuklearizaciji in poudarila, da bo odločno nasprotovala vsem poskusom spremembe trenutnega stanja države.

Na mednarodnem letališču Benito Juarez v Ciudad de Mexicu sta se zaradi napake kontrolorja zračnega prometa skorajda trčila letali. Eno letalo je bilo v fazi pristanka, drugo pa v fazi vzleta na isti stezi. Le hitra reakcija pilotov letala, ki je bilo še na tleh, je preprečila katastrofo in morebitne žrtve. Incident se je zgodil 21. julija in poudarja pomen človeškega faktorja ter hitrih refleksov posadke pri preprečevanju tragedij v letalskem prometu.

Na meji med Kambodžo in Tajsko je izbruhnil oborožen spopad med vojaškimi silami, zaradi česar so civilisti prisiljeni bežati pred streljanjem in eksplozijami. Prebivalci obmejnih območij, vključno s pokrajinama Surin na Tajskem in Oddar Meanchey v Kambodži, se skrivajo v betonskih bunkerjih. Poročila omenjajo žrtve in ranjene v bližini templja Ta Moan Thom.

Na območju meje med Tajsko in Kambodžo so izbruhnili oboroženi spopadi, ki so vodili do zaprtja mej in smrtnih žrtev. Tajska je s F-16 letalom napadla kambodžanske vojaške cilje, kar predstavlja najresnejšo vojaško eskalacijo v zadnjih letih. Vzrok za napetosti so nerešene mejne zadeve, zlasti na območjih, kjer ni jasne določitve meje. Kitajska je svoje državljane v Kambodži pozvala, naj se izogibajo območjem v bližini meje s Tajsko.

Evropska unija je odobrila novo tehnologijo varnostnih skenerjev, kar bo omogočilo odpravo omejitve 100 ml za tekočine v ročni prtljagi na letališčih. Novost naj bi se začela uvajati v glavnih evropskih letališčih, vključno z italijanskimi, predvidoma do konca poletja. To pomeni, da bodo potniki ponovno lahko prenašali parfume, alkoholne pijače in druge tekočine v večjih količinah v svoji ročni prtljagi, kar bo predstavljalo pomembno spremembo pri potovanju z letalom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Senator Lucio Malan iz stranke Bratje Italije (FdI) je poudaril, da sta bila boj proti mafiji in zavezanost zakonitosti stalnica v 1000 dneh vlade Meloni. Dodal je, da Italija vedno stoji ob strani tistim, ki branijo varnost državljanov.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".