APDEJT.si

Ukrajinski napadi z droni na ruski Soči so terjali življenje dveh žensk, enajst ljudi je bilo ranjenih, od tega štirje hospitalizirani. Soči je sicer redko tarča ukrajinskih napadov.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Antonio Tajani je poudaril, da so napadi na civiliste v Ukrajini nesprejemljivi in da obstajajo omejitve glede uporabe orožja tudi med vojno. Izpostavil je, da NATO ni zgolj vojaška, temveč predvsem politična zveza, ki brani demokratične vrednote, pravno državo in svobodo. Pozval je k iskanju skupnih rešitev za Bližnji vzhod in poudaril sodelovanje z Ukrajino, obsojajoč nedavne napade ruskih sil, ki niso usmerjeni proti ukrajinski vojski, temveč proti civilistom.

Iran je izrazil skrb, da bi ZDA pogajanja o jedrskem programu lahko izkoristile kot izgovor za nov napad. Kljub tej skrbi je Iran potrdil pripravljenost na sodelovanje v jedrskih pogovorih. V prihodnjih tednih naj bi Iran obiskala tudi tehnična ekipa Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), s katero bodo iskali nove načine sodelovanja.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je opozoril na nevarnost "antizgodovinskih" politik moči, ki so pozabile na lekcije 20. stoletja, in izrazil zaskrbljenost, da se določene države odreka gradnji varnega in pravičnega mednarodnega reda. Hkrati je poudaril vlogo Nata, ki že 70 let predstavlja "branik miru in varnosti", in opozoril, da je ruska agresija narekovala okrepitev zavezništva. Mattarella je tudi izpostavil pomen Natovega zagotavljanja stabilnosti na južni fronti.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je izjavil, da je 'huda ruska agresija na Ukrajino' povzročila krepitev Nata. Poudaril je, da so mednarodni odnosi zaznamovani z vseprisotnimi grožnjami in slabljenjem nekaterih temeljnih načel v odnosih med državami. Dejanja Rusije so primer grožnje sistemu načel, ki jih branita zavezništvo Nato in Evropska unija.

Ukrajina se še naprej sooča z obsežnimi ruskimi napadi z droni, ki so prizadeli Sumy in Odeso. V luči teh dogodkov in obsežne onesnaženosti ukrajinskih tal z minami in strelivom, kjer oblasti stremijo k razminiranju 80 % ozemlja do leta 2033, je Združeno kraljestvo pozvalo k "50-dnevni kampanji" za okrepitev vojaške podpore Ukrajini. Cilj kampanje je pritisk na Rusijo za pogajanja o prekinitvi ognja pred iztekom ultimata Donalda Trumpa. Kijev je tudi zaskrbljen zaradi morebitnih množičnih ruskih napadov z do 2.000 droni v eni noči do novembra.

Kolumbijska vojska je kupila 40 protidronskih sistemov DroneGun Mk4 za zaščito pred napadi dronov kriminalnih in terorističnih organizacij. Ti sistemi bodo uporabljeni na območjih, kjer so bile patrulje večkrat napadene in nadzorovane z droni. Medtem se v globalnem vojaškem letalstvu uveljavlja kitajski lovec Chengdu J-20 Mighty Dragon, pete generacije, ki predstavlja pomemben simbol kitajskega tehnološkega, strateškega in geopolitičnega vzpona.

Pentagon je iz Los Angelesa umaknil 700 marincev, ki so bili tam nameščeni po ukazu prejšnjega predsednika Trumpa. Marinci so bili mobilizirani pred več kot mesecem dni zaradi protestov proti pridržanjem priseljencev s strani agencije ICE. Protesti v Los Angelesu so se začeli 6. junija.

Po napadu na sinagogo v Manchestru je britanska notranja ministrica ponovila, da so protesti za konec genocida v Gazi 'ne-britanski'. Vlada in policija Združenega kraljestva sta pozvali organizatorje pro-palestinskih protestov v Londonu, da odpovedo ali preložijo dogodek. Izraelske sile so prestregle zadnjo ladjo mednarodne flotile, ki je poskušala prebiti izraelsko pomorsko blokado Gaze, medtem ko je izraelski minister skrajne desnice Ben Gvir obiskal in zasmehoval zajete aktiviste flotile.

Jemenski Hutiji so danes prevzeli odgovornost za raketni napad na mednarodno letališče Ben Gurion blizu Tel Aviva. Vojaški tiskovni predstavnik Hutijev je pojasnil, da so uporabili hipersonično balistično raketo v operaciji proti letališču, izraelska vojska pa je potrdila prestrezanje rakete, izstreljene iz Jemna.

Napovedana je Global Sumud Flotilla z več kot 50 ladjami, ki bo poskušala prebiti izraelsko blokado Gaze in dostaviti humanitarno pomoč. Organizacija Reporterji brez meja in številni mediji pozivajo k ustavitvi pobijanja novinarjev v Gazi in omogočitvi dostopa tuje novinarske ekipe. Strokovnjaki ZN poročajo o prisilnih izginotjih Palestincev v centrih za razdeljevanje pomoči v Gazi. Izraelske sile so nadaljevale z bombardiranjem Gaze, pri čemer je bilo v zadnjih 24 urah ubitih 71 Palestincev. António Guterres je obsodil izraelsko obleganje Gaze in opozoril na uničujoče posledice za civiliste.

Francija je v preteklosti Izraelu, Iraku in Iranu prenesla jedrsko tehnologijo. Iran je nedavno sporočil, da je zamenjal svoje protiletalske sisteme, poškodovane v junijskih izraelskih napadih. Novico je objavila iranska uradna agencija Irna, ki se sklicuje na vojaškega uradnika.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

Vojaško letalo F-7 BGI kitajske izdelave je v ponedeljek popoldne strmoglavilo na šolski kompleks Milestone v severozahodnem delu bangladeške prestolnice Daka. Nesreča, ki naj bi bila posledica tehnične okvare, je zahtevala najmanj 27 življenj, vključno s pilotom. Letalo je bilo del letalskih sil Bangladeša.

Microsoft je izdal kritično opozorilo glede ranljivosti zero-day, ki omogoča neavtenticiran dostop do lokalnih (on-premises) različic strežnikov SharePoint in namestitev zlonamerne kode. Omenjena ranljivost je sprožila veliko varnostno opozorilo, ki zahteva takojšnje ukrepanje.

Združeni narodi so izrazili zaskrbljenost glede izraelskega ukaza za evakuacijo centra Gaze, saj bi to imelo uničujoče posledice. Iran je medtem napovedal pogovore z evropskimi predstavniki v Istanbulu. Poročajo tudi, da so grožnje Donalda Trumpa spodbudile Evropo k zmanjšanju tehnološke odvisnosti od ZDA. Primer tega je bil izguba dostopa do elektronske pošte Karima Khana, glavnega tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča, ki preiskuje vojne zločine v Gazi, kar naj bi bila posledica Trumpovega ukaza ameriškim podjetjem.

Ukrajina je okrepila napade na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer se osredotoča na naftne rafinerije in druge ključne dele sektorja. Cilj teh napadov je prekinitev dobave goriva in vojakov na fronto. Zaradi tega se v Rusiji dvigujejo cene goriva in širi pomanjkanje. Rusija medtem preizkuša hipersonične rakete.

Izraelske sile so v Jemnu napadle cilje Hutijev, specifično v pristanišču Hodeidah. Ti napadi so odgovor na predhodne napade Hutijev proti Izraelu. Vojaška operacija je bila izvedena, ker so bili ti cilji uporabljeni za napade na Izrael.